Zgolj besedilo, pisano za oder in z mislijo na oder, ter zgolj uprizoritev s posluhom za organsko vključitev besedila kot enakovrednega elementa (oz. v skladu z njegovo vsakokratno funkcionalnostjo) nam omogočata, da pred tem nerazrešljivim spojem drama-uprizoritev v gledališkem dogodku obstanemo odprtih oči, ušes, celotnega senzoričnega aparata in predvsem – odprtih misli.
