Saša Vuga    

Balada o temi

Leto nastanka: 1967
Leto 1945. V opuščenem skladiščnem rovu globoko pod zemljo nemški vojak drži dva ujetnika. Za njih vojna še zdaleč ni končana, zunaj pa je sovjetska vojska že začela svoj zmagoviti pohod.
Število vlog: 3 (3 m)

+ Figuranti, statisti

nasilje, vojna in povojna leta, zgodovinska tematika, žrtve

Nemec s svojima ujetnikoma vsak dan izvaja sadistične obrede: z gramofonske plošče jima predvaja nemško himno in nato še himne vseh držav, ki jih je Nemčija premagala; razkazuje jima svoje stare fotografije, ki jih je posnel med vojno in vsebujejo podobe nasilja, ropanja, taborišč in trupel.

Prvega ujetnika, Rusa Vasjo, je zadolžil za lovljenje podgan v rovu. Redno mora pregledovati vse razstavljene pasti, ki so vedno znova prazne. Drugi ujetnik, Primož, ima na nogi z dolgo verigo pritrjeno težko kroglo. Nemec redno pregleduje, kdaj bo Primož od lakote tako shujšal, da mu bo obroček verige sam zdrsnil dol z gležnja.

Ujetnikoma počasi zmanjkuje moči in poguma, da bi skušala pobegniti.

 

Primož: Gospod, zakaj se pogovarjamo?

Nemec: Trije smo, zunaj v čredah, v rojih, v jatah lezejo vse­vprek in sem in tja podgane. Sliši se le škripanje njih zob: Sr, šr, šr! Moramo se pogovarjati, mi smo ljudje! Si si izbral smrt? Hočeš strel v tilnik ali rusko ruleto? Ruska ruleta je zabavna, terja čas, ampak tu ga imamo. Je sicer častniška domena, tako rekoč privi­legij in samo za tiste, ki nosijo monokel, preveč aristokratska za blatnega kretinarja v verigi. Ampak bom zamižal. Bom zamižal, ker sem človek ... zunaj so pa podgane.

Sede v stol, potlej se sceloma obrne:

Nemec: Lahko izbereš tudi vislice. Ali francosko vrv. Drugega pa tukaj ni. Že ta izbira je razkošje. Ko da gre za kralja! Ne bomo streljali, kri se prime čevljev, pa je nemški vojak kot cigan za plugom, do kolena posvinjan! Jaz bi rekel vislice.

Zabolšči v prazno, si pomane oči in se počasi spet vzdigne.

Nemec: Pred preizkušnjo pasti bomo opravili vsakdanjo poli­tično uro. Red tako predpisuje. In red sem jaz. Tukaj na primer ni kinematografske dvorane, da bi jo kazali švedskemu rdečemu križu, ki diši po žemljicah in pitralonu. Je pa tukaj moja misel!

Postavi se v pozor in krikne:

Nemec: Mirno! Dva koraka naprej — marš!

Na spletu dostopen tekst

Pred kakršnokoli uporabo tega avtorskega dela se seznanite z Zakonom o avtorski in sorodnih pravicah in ga upoštevajte!