Bedenje

Oh, sin moj, mati ne išče, ona nosi, svojega otroka nosi v srcu za vekomaj.
Število vlog: 6 (2 ž, 4 m)
družina, molk, odnosi, strah

Bedenje je zgodba o družini, ki sta jo zaznamovali tišina in prepoved intime. Glavni protagonist, ki je pravkar drugič postal oče, dobi nenavaden obisk – obiščejo ga sorodniki (mama, oče, babica, dedek). Prišli so, da bi mu čestitali ob rojstvu otroka, med pogovorom pa se postopoma razkrivajo zamolčane zgodbe, zgodbe, ki so bile preveč krute ali politično oziroma ideološko sporne, da bi se o njih lahko govorilo. Sin v zgodbah ne spozna le svojih prednikov in razlogov za njihovo vedenje, temveč tudi samega sebe.

SIN: Panika?!

MAMA: Mar tebe nikoli panika ne prime.

SIN: Ja, ampak, ne tako!

DEDEK: Saj, vsakogar drugače napade.
Jaz, ko me napade, otrpnem.

BABICA: Eh, panika, panika.

SIN: Ampak, zakaj, zakaj?!

MAMA: Kaj – zakaj?

SIN: Zakaj se je tako ustrašil?

MAMA: Kaj pa vem … Verjetno se je spomnil česa …
Je tako, ljubi? Si se spomnil česa?

OČE tiho zapiska.

MAMA: No, vidiš, nečesa se je spomnil …  
Je že mimo.

BABICA: Ah, človek se s paniko rodi.

DEDEK: Spomniš se česa grdega,
kar se ti je zgodilo ali pa pomisliš na nekaj,
kar bi se lahko zgodilo in … pograbi te panika.
Nič takega.

BABICA: Človeka včasih panika zagrabi tudi zaradi lepih reči.

Na spletu dostopen tekst

Pred kakršnokoli uporabo tega avtorskega dela se seznanite z Zakonom o avtorski in sorodnih pravicah in ga upoštevajte!