Dobra volja je najbolja Po motivih Vandotovih povesti o Kekcu
otroci, mladi
Kekec je nagajiv fantič, ki se ničesar in nikogar ne boji. Dela kot pastir in rad prepeva vesele pesmi. Tudi ko pade v kremplje Bedanca in Pehte, se ne da, saj Pehti ukrade kapljice, ki naj bi prijateljici Mojci vrnile vid. S pomočjo ukane mu uspe pobegniti po skrivnem hodniku. Na begu mu uspe rešiti še Meno, ki je bila dolgo v ujetništvu pri Bedancu in nato živela pri Kosobrinu. Njegova vrnitev zelo razveseli mamo in sestro Tinkaro, najbolj pa Mojco, ki s pomočjo Pehtinih kapljic v resnici spregleda.
KEKEC: Kaj sem storil, teta Pehta? Kaj sem storil nesrečnež! Teta Pehta, kar nabijte me, pretepite me neusmiljeno! To sem naaredil ubogi Mojci, o tepec, o nesrečni človek ...
PEHTA: Kaj boš zdaj cvilil, prej bi mislil!
KEKEC: Teta Pehta, daj mi te kapljice!
PEHTA: Pod nosom se obriši.
BEDANEC: Pusti smrkavca, pojdiva v hišo, Pehtica!
(Odideta v hišo)
KEKEC: O, kak tepec sem. Mogoče bi Mojca zdaj že lahko videla. Kaj pa če ni še vse izgubljeno? Moram priti do tiste stekleničke. Prilizniti se jima moram, da me bosta odvezala, potem pa moram priti do teh kapljic.
Pred kakršnokoli uporabo tega avtorskega dela se seznanite z Zakonom o avtorski in sorodnih pravicah in ga upoštevajte!