Rok Sanda    

Ikarus Zgodba o poletu

Leto nastanka: 2015
Ko so drugi sanjali vojno, je on sanjal nebo. A vojna je prišla in požrla nebo.
Število vlog: 6 (2 ž, 4 m)

+ 1–2 otroka

odrasli, otroci, mladi

(otroci nad 12 let)
drama, komedija
družina, ljubezen, medčloveški odnosi, nasilje, vojna in povojna leta, zgodovinska tematika

Metod je želel le eno: poleteti v nebo in poljubiti sončne žarke. A preden bi mu zares uspelo, ga je vojna, ki je pridivjala do Gorice, priklenila na zemljo, mu dala v roke puško in ga pognala v boj proti sosedom, bratom, prijateljem. Ko so velike sile udarjale s pestmi po šahovnici življenja, je moral pozabiti na sanje in se soočiti s kruto resnico. Svoboda je domena ptic. Ljudje pa kujemo verige.

Zgodba nam oriše italijanske in slovenske boje po nacionalni identiteti v času avstrijske nadvlade. Osredotoča se na čas soške fronte in poleg razmer na bojišču raziskuje tudi usodo civilistov, ki so živeli v tej regiji. Hkrati pa gre za osebno zgodbo izumitelja, ki je medtem, ko so drugi sanjali vojno, sanjal nebo. Metod sanja o tem, da bo tudi sam zgradil letečo napravo, o katerih že leta bere v časopisih. A načrte mu prekriža 1. svetovna vojna, ki začne počasi zatirati njegov optimistični duh.

Gre za klasično dramsko besedilo v treh dejanjih, ki iz komičnega prvega dejanja preraste v tragedijo o liku, ki ga vojna ujma prevzame in emocionalno uniči.

 

IZ UTEMELJITVE NOMINACIJE ZA NAGRADO SLAVKA GRUMA: Časovni okvir drame Ikarus je desetletje od začetka prve svetovne vojne do vzpona fašizma, prizorišče dogajanja pa je delavnica v Gorici. V mestu več imen – Gorica, Görz, Gorizia ali Guriza – sobivajo ljudje različnih narodnosti, jezikov, kultur, verskih ali političnih prepričanj. Zapleteni čustveni odnosi so umeščeni v še bolj kompleksne politične prevrate. Propadlo avstro-ogrsko monarhijo zamenja fašistična Italija. Prej nemški jezik oblasti zamenja italijanski, jezikovni babilon pa ostaja. Slovenski dialogi v drami tekoče prehajajo v furlanščino, nemščino in italijanščino, glede na raznolike narodnosti protagonistov. Pestrost družbe odraža pestrost jezikov, kar pa niti v prvem niti v drugem političnem okolju ni priznano kot vrednota in sili protagoniste v spremembe identitet v skladu s političnimi razmerami. Glavna protagonista drame sta Slovenec Metod in Furlan Cosimo; soseda, sodelavca na železnici ter prijatelja, ki si delita politična prepričanja, nevede pa tudi ljubezen do istih žensk. Njuno prijateljstvo preživi vojno, v kateri se oba borita na napačni strani. Razdvoji ju osebno izdajstvo in nesoglasja jima uspe premostiti šele ob smrti skupnega znanca, prvi žrtvi fašističnega režima. Metod ob pogrebu demonstrativno poleti z ikarusom – letalom, ki ga je izdeloval več kot desetletje. Z zavestjo, da bo poletel le enkrat, ostane zvest svojemu načelu: »Nikakor ni manjši tvoj drzni polet, / samo ker na koncu si trčil ob tla.«

Besedilo večplastno zarisuje okolje različnih identitet, sobivanje različnih narodnosti pa tudi dileme, s katerimi se vseskozi soočajo protagonisti v nedemokratičnih političnih sistemih. Pristajanje na enonacionalni oziroma vsiljeni skupni temelj vodi v resignacijo ali upor, v vsakem primeru pa v nov krog nasilja. Kljub klasičnemu dramskemu izrazu Ikarus ponuja obilo možnosti za kompleksno uprizoritveno branje.

COSIMO: Uničen je.
METOD: Kaj je to tebi mar.
COSIMO (previdno): Bo še kdaj letel?
METOD: A bom jaz še kdaj živel?
COSIMO: Kako? A ne živiš?
METOD: Se tebi zdi to ...
            (povleče za verigo)
... življenje? Ko drug drugega podimo z enega hriba na drugega?
COSIMO: Če je vojna.
METOD: Vojna? Ne bodi neumen. A misliš, da bi lahko bila vojna, če bi midva rekla, da nočeva vojne?
COSIMO: Eee, pa to so narodne zadeve. Midva sva pa samo Cosimo in Metod.

Na spletu dostopen tekst

Pred kakršnokoli uporabo tega avtorskega dela se seznanite z Zakonom o avtorski in sorodnih pravicah in ga upoštevajte!