Mali princ Po motivih Saint-Exupéryjevih del Mali princ, Letalo in planet ter Bojni pilot
+ glas v offu (direktor oziroma kontrolor letenja)
otroci, mladi, odrasli
Otroška zgodba, prenesena v sodobni svet odraslih, hvalnica ljubezni in prijateljstvu, preplet realnosti, sanj in strahov. Angažirano ljubezensko besedilo, polno aluzij na znane citate, ki jih je Mali princ prejel od lisice, vrtnice in kače ...
Zelo majhen planet, na njem tabla z napisom Asteroid B 612. Rožica in Mali princ. Rožica je oblečena v miljon plaščev, ogrinjal, plaht in šotork ... in na začetku prizora zgleda kot kaka barbamama. – Počasi, zelo skrbno in zelo počasi se slači ... Mali princ puli majhne baobabe, pri tem pa skrbno pazi, da ostaja s hrbtom obrnjen proti Rožici. Nestrpen je.
MALI PRINC: Koliko še?
ROŽICA (poje): Samo malo ... – Malo. – Še malo!
MALI PRINC: Malo je bilo že prej.
ROŽICA: Prej je bilo »malo, malo«, zdaj je pa samo še »malo«.
MALI PRINC: A zdaj pa si?
ROŽICA: Ne še.
MALI PRINC: Kako ne? »Malo« je odbilo ... Koliko še?
ROŽICA: Malo, malo – malo ...
MALI PRINC (poje): Samo malo, malo samo malo ... – A si?
ROŽICA: Ne. Ne še, še malo ... (Poje.) - Malo, malo, malo ... Malo.
MALI PRINC (poje): Samo malo, malo samo malo ... – A si, Rožica? Se lahko obrnem? Daj no ... ! – (Poje.) A si, a si, a si, a si, a si, a si, a si, a si, a si, a si ....?
ROŽICA: Kar lepo počakaj. Ne maram, da me gledaš, ko se slačim. Zelo sem sramežljiva, veš ...
MALI PRINC: Saj te nisem mislil gledat.
ROŽICA: Nisi me mislil gledat? Zakaj pa ne? Se ti zdim grda?
MALI PRINC (se presede): Nisem te mislil pogledat, dokler mi ne boš dovolila, da te pogledam.
ROŽICA: Se ti zdi delo pomembnejše od mene? Zakaj ves čas puliš te baobabe? Saj so še čisto majhni.
MALI PRINC: Korenine baobabov so ful nevarne in ful hitro rastejo, jaz pa res ne bi rad, da mi zdaj, ko imam tako fajn družbo, navrtajo planet. – A veš, da sem jaz tvoje seme opazil že prvi dan, ko ga je zaneslo sem? –
ROŽICA (se ji to ful dopade): Ma ne, no ...
MALI PRINC: In potem ves čas sem pazil na tvoj poganjek ...
ROŽICA (se kar topi, tako se ji dopade): Ma nakladaš!
MALI PRINC: Ko pa sem zagledal tvoj popek, mi je bilo takoj jasno, da se bo iz njega razvilo nekaj ... prelepega.
ROŽICA (lahko bi te lepe besede poslušala dokonca svojih dni): Al misliš resno?
MALI PRINC: Nisem si upal spati, da te ne bi slučajno zamudil ...
ROŽICA: Evo, pa sem! Tarararara!
Mali princ se obrne in zagleda Rožico v čudoviti zadnji tančici. Popolnoma je prevzet.
VRTNICA: Sem lepa? Sem ti všeč? In kaj praviš na to, kako dišim?
Rožica steče po majhnem planetu Malega princa in na vse pretege dehti.
MALI PRINC: Omamna si. Uoffdgbbuf!
Rožica se veselo zasmeji.
ROŽICA: Tako zelo sem ti všeč? – Ampak vsa sem še skuštrana od tega slačenja, poglej ... Čisto sem še zmečkana!
MALI PRINC: Sapo mi jemlje od tvoje lepote! Ne morem dihati, Rožica.
ROŽICA: Kaj? – Hecaš me. Tako lepa se ti zdim? Res?
MALI PRINC: Duši me! In podplati me začenjajo srbet ... Auč, kako me srbijo podplati, Rožica! Ne vem, kaj se dogaja z mano!
ROŽICA: Kaj!?
MALI PRINC: Neznosno me srbijo podplati!!!
ROŽICA: Da nisi alergičen na lepoto?
MALI PRINC: Lahko, da ja, ne vem. Še nikoli nisem videl nič tako lepega, kot si ti ... Ne morem več, gori mi pod nogami! Oditi bom moral ... Glej, avion nad nama ...
ROŽICA: Joj, ne ...! Pot je lahko dolga in nikoli ne veš, kam te na koncu odpelje. Bolje je ostati na cilju.
MALI PRINC: Halo pilot! Vzemi me s seboj!
ROŽICA: Mali princ, prosim ne hodi ... Rada bi šla s teboj!
MALI PRINC: Rože vedno ostanejo doma. – Čim se malo razgledam, se vrnem nazaj k tebi. Mogoče najdem kje kakšnega backa. Backi obožujejo sadike baobabov in če ga najdem, mi ne bo več treba plet najinega planeta, ampak se bom cele dneve in noči lahko posvečal samo tebi.
ROŽICA: Strahopetec si! Strah te je, da bi se navezal name!
Mali princ ulovi letalo za krilo in z njim odleti.
ROŽICA (strto): Sama sem kriva, zakaj sem pa tako lepa!
Pred kakršnokoli uporabo tega avtorskega dela se seznanite z Zakonom o avtorski in sorodnih pravicah in ga upoštevajte!