Neskončni šteti dnevi

odrasli

Avtor v dramskem prvencu z občutkom za komično sooča intimni svet posameznikov s širšim družbenim okvirom in kritičnim pogledom na aktualne teme (tudi) slovenske stvarnosti, kot so nasilje med spoloma, problematika brezposelnosti, potrošništvo, tranzicijske spremembe, družbeni stereotipi, senzacionalizem medijev in ignoranca …

"Tekst Neskončni šteti dnevi je nastal iz kratkega, povsem naključnega prebliska oziroma podobe, ki niti ni posebno nova: podoba ženske, ki jo nasilni ljubimec priklene na radiator, vendar pa po osvoboditvi napade svoje osvoboditelje. Podoba pa me je, kdo ve zakaj, zagrabila in me ni več izpustila, dolge mesece. Morda zato, ker se mi je zdelo, da postajajo danes taki iracionalni izbruhi vse bolj tipična reakcija v svetu, ki na vse bolj dovršene načine nadzoruje mišljenje.
Vleklo me je vprašanje: kdo sta v resnici ta človeka? To je vsekakor besedilo, ki me je pri tem raziskovanju skozi mesece svojega razvoja vodilo skozi doslej največ sprememb, tako dramaturških, formalnih kot sploh žanrskih – od kratke zgodbe prek radijske igre do neštetokrat povsem predelane drame. Razmeroma fragmentarna kratka zgodba je z izčiščevanjem njunih motivacij dobivala značaj dramatičnega konflikta in prerasla v spopad para s samega obrobja družbe s svetom, ki ga ne razumeta. V neki fazi sta dobila tudi imeni: Matiček in Nežika, saj sem ju začutil kot nekakšni parafrazi legendarnih slovenskih junakov zgodbe o uspehu zdrave preproščine najnižjega razreda nad manipulativno gosposko – v novih časih. A v teh časih je »kmečka pamet« subverzivna, moti red in se nazadnje izrodi v terorizem oziroma njegov improvizirani poskus; domet zgodbe o uspehu je sanjarija, dobiti glas vsaj na rumeni lokalni televizijski postaji, manipulativna gosposka pa obvladuje vse in upornike stre kot ščurke. Njuna zgodba postaja vse bolj razbita na številne trivialne žanre, v katere nam današnji komunikacijski kanali prodajajo zapakirane resnične vsebine, zato je vsaka možnost zmage nad sistemom že vnaprej ujeta in predvidena za komercialne učinke. V svojo zgodbo pa zapleteta tudi druge, obiskovalce bifejčka, v katerem dela Nežika, od katerih ima z njo vsak svoje vrste fiksacijo, jo želi zapeljati in narediti za del svoje zgodbe: stari ata in mamka, falirani umetnik, tabloidna novinarka in zapiti invalid …
Revolucija v pajzlju ob predmestnem nakupovalnem centru."
(Andrej E. Skubic)

NOVINARKA (stopi pred mikrofon): N. in M. sta par že osem mesecev, in čeprav je bila njuna ljubezen v tem času enkrat na preizkušnji, njuna zveza po pričevanju naših skrivnih virov postaja vedno globlja. Parček si je skoraj pred pol leta ustvaril skupno gnezdece v Šiški, in morda je sedaj napočil čas, da svojo gorečo ljubezen nadgradita tudi s čim drugim? Lahko le ugibamo, zakaj se tako zaljubljeno pogledujeta čez mizo v slaščičarni ob tivolskem ribniku. (Odide.)

MATJAŽ: A si ti srečna, Nežika?

NEŽA: Ti, tako sem srečna!

MATJAŽ: Jaz tudi.

NEŽA: Tako lepo je tukaj.

MATJAŽ: Tako - lepo živiva. - Krasno si vrt zrihtala. Kumare bodo vsak čas za trgat.

NEŽA: Kumare bom že kar začela. Ne smejo biti prevelike. Potem imajo preveč pešk.

MATJAŽ: Ko sem bil majhen, sem tako rad kumare jedel. Kako jih je mama delala! S krompirjem pa smetano.

NEŽA: Matjaž. (Pavza.) Tale hiša ... to bo lep hiša. Toliko sva že zrihtala.

MATJAŽ: Ja.

NEŽA (negotovo): Vse si premalal. Še pohištvo si popravil. Zdaj je res tako, kot da tukaj živi ena normalna familija.

MATJAŽ (se nasmehne): Ja.

NEŽA: A misliš ...

Pavza.

NEŽA : Zdaj imava te kumare, pa jih znam jaz tudi delati s krompirjem pa smetano.

MATJAŽ: A res?

NEŽA: A ti misliš ... Da bi tvoj tamali tudi rad jedel kumare s krompirjem pa smetano, tako kot ti?

Matjaž jo pogleda, dolga pavza.

MATJAŽ (si odkašlja, se nasmehne): Seveda jih bo. - Seveda jih bo. Zadosti kmalu jih bo.

Pred kakršnokoli uporabo tega avtorskega dela se seznanite z Zakonom o avtorski in sorodnih pravicah in ga upoštevajte!

Tekst je dosegljiv v Digitalni knjižnici Slovenije.