Nora Gregor - skriti kontinent spomina

Leto nastanka: 2014
"To je … Nora Gregor in njen sin, se ne spomnim več, kako mu je bilo ime. Bili smo podnajemniki v njihovi hiši. Njeni so že vsi pomrli. Ali so pa šli … v Avstrijo, se mi zdi. Ona je bila slavna igralka včasih. Poročena z nekakšnim princem …"
Število vlog: 6 (2 ž, 4 m)
narodna zavest, gledališče, kriza identitete, igra, kinematografija

Življenjska pot danes bolj ko ne pozabljene goriške igralke, ki se je potem, ko je Gorica pripadla Italiji, preselila v Gradec, kot igralka delala na Dunaju, v Berlinu in Parizu, poskusila srečo v Hollywoodu in v begu pred nacisti emigrirala v Argentino. Fotografija Nore in njenega sina zgodbo zgodbo popelje v današnji čas.

ERNST: Poglej me, Nora. Žal mi je … za vse mi je žal. Ne vem, sva bila midva kriva …

NORA (odsotno): Kriva … Življenje se nama je zgodilo, to je. O čem sem sanjala? Ne spomnim se več. (Ernstu) Ti še veš?

ERNST: Nora …

NORA (sama zase): Ljubezen … umetnost, kaj je sploh to? Samo zaspala bi rada … in pozabila. Nikoli nisem hotela postat človek, kakršen sem zdaj. Kaj sem želela, zvezde z neba? Ampak zate, moj princ, sem le še ena igrača v zbirki, a ne? Tako malo sem rabila. Eno samo kapljo ljubezni … in mi je nisi mogel dat.

MAX: Se še spomniš, kaj si bila, Nora? 

NORA: Ta Nora ne obstaja več, pokopana je ... O bog, nisem vedela, da je človek lahko tako sam!

Na spletu dostopen tekst

Pred kakršnokoli uporabo tega avtorskega dela se seznanite z Zakonom o avtorski in sorodnih pravicah in ga upoštevajte!