Obala Enodejanka o čisto navadnih ljudeh

odrasli

To je drama brez drame, torej (bolj ali manj) običajen pogovor starih pivskih bratcev neke poletne noči ob obali. Zaplet in razplet sta hitra in učinkovita – in to je bistveno. Gre za (ne)zgovornost pogovora; Leviatan kot fantastični nesmisel je vsaj toliko njegov plod kot njegova obsodba.

KARATEIST: Ta bi nas rad opijanil. Kako naj bom potem človek?

KARATEISTOVA HČI: Saj nisi človek. Ne človek, ne žival, ne božanstvo, ne satan. Lebdiš nad zgodovino in tvoj meč bo rezal mejo med dobrim in zlim.

KARATEIST: Ampak jaz se z vadbo vsak dan trudim najti in zgraditi močnega človeka v sebi.

ZDRAVNIK: Ne seri. Človek si, to ti lahko jaz povem, medicino sem študiral. Pa močen tudi, saj si nabit kot omara moje hčere.

KARATEIST: Kje pa je tvoja hči?

ZDRAVNIK: Najbrž nekje pije. Na človeštvo!

VSI OSTALI, izvzemši vojaka in obe ženi: Na človeštvo!

VZGOJITELJ, se spači od žganja: Ampak jaz spijem samo dva kozarčka žganja na leto.

ZDRAVNIK: A točno dva? To ni zdravo.

VZGOJITELJ, prestrašeno: A misliš, da je preveč? Saj vem, kadilec sem in grešnik, ker vsak dan jem čevapčiče.

ZDRAVNIK: Mislim, da je premalo. Človek si mora redno razkuževati notranje organe.

Pred kakršnokoli uporabo tega avtorskega dela se seznanite z Zakonom o avtorski in sorodnih pravicah in ga upoštevajte!