Orlando Po motivih romana Orlando Virginie Woolf

odrasli

Orlando je ves čas z nami, doživlja najrazličnejše spremembe, a postara se le za kakšnih dvajset let.

Fantazija je pomembnejša od realnosti.

Življenje je sen. Ta, ki nam ukrade sanje, nam ukrade življenje.

Na poti med stoletji se Orlando sreča s številnimi pomembnimi predstavniki različnih obdobij, med drugim tudi z Elizabeto I. in kraljico Viktorijo.

Svet se spreminja in spreminja se tudi Orlando. Le dve stvari ostajata nedotaknjeni: pesniška žilica in plemenit značaj.

Orlando lovi padajoča vranja peresa. Glasba. Orlando pade, zlomi si gleženj.
Leži v travi.

ORLANDO:

Našla sem si moža, nevesta narave sem.

Tukaj bom ležala. Nevesta narave sem.

Vonjam vonj močvirne škotske mirte,

sledila bom ptičem, na konec sveta.

Našla sem si bolj zeleno lovoriko,

kot če bi bila iz lovora. (Si položi peresa ptic na čelo.)

Čelo mi bo zmeraj hladno.

To so peresa divjih ptičev.

Hripava pesem vran.

Sanjala bom divje sanje.

Na moji roki ne bo poročnega prstana,

moje roke bodo ovijale korenine.

Ah ...

»Zatonil je že mesec,

gostosevci z njim,

polnoč je, prešla je ura,

jaz pa sama spim«. (Sapfo)

Nekaj stoletij sem želela najti srečo,

in je nisem našla.

Slavo sem zgrešila, ljubezni ni bilo.

In glej, smrt je boljša.

Poznala sem veliko mož in žena

in nobenega od njih razumela.

Oh, oblaki, steza za kamele,

kamnita je puščava.

Oh, oblaki!

Ste kot zlata pena,

rdeča črta steze pelje do gora,

skalnati vrhovi in prepadi,

kozji zvonci, perunika in encijan.

Pogled na težko zemljo pade,

southdownske grbe vzdolž obale,

za njimi morje, na morju ladje.

Topovski strel. Je to armada?

Je to Nelson?

Teh vojn ni več, te ladje so trgovske.

Temna polja, z živino posejana,

govedo, ovce,

laterne med pastirjevim obhodom,

luči so ugasnile,

na nebu so se zvezde premešale.

Pod zemljo udarci kot po tnalu.

To bije moje srce sredi zemlje?

Konji; eden, dva, trije, štirje ...

Pokanje vej se približuje, vedno bliže.

Veter se je zbudil, topot vse bliže, bliže, bliže, bliže ...

Nad ležečo Orlando se pojavi Shel, smejoč in širokih ramen.

SHEL: Gospa, ranjeni ste.

ORLANDO: Mrtva sem, gospod.

Pred kakršnokoli uporabo tega avtorskega dela se seznanite z Zakonom o avtorski in sorodnih pravicah in ga upoštevajte!

Besedilo je objavljeno v Gledališkem listu Mestnega gledališča ljubljanskega. sezona 2017/2018 ; let. 68, št. 11.