Pavla nad prepadom

odrasli

Pavla Jesih (1901–1976) je bila iz premožne mesarske družine. Rojenice so ji v zibelko podarile poslovnost, v srce pa radovednost, željo po neznanem. Gore so bile zanjo tisti svet, kjer je lahko začutila neodvisnost, obrat od družinske ekonomije. Vseskozi je živela in delovala samorastniško, kot neupogljiv viharnik. Z Miro Marko Debelak sta bili pred vojno prvi in edini dami slovenskega pa tudi evropskega alpinizma. Jesihova je z moškimi soplezalci (Miha Potočnik, Danilo Martelanc, Stanko Tominšek in Joža Čop) preplezala veliko prvenstvenih smeri v slovenskih gorah, večinoma prva v navezi. Njeno gorniško dejavnost je leta 1933 prekinila huda nesreča na Veliki Mojstrovki. Zato se je usmerila v kino. Mrežo kinodvoran je razširila od Celja, Ptuja do Ljubljane in že pred drugo svetovno vojno postala lastnica znanega ljubljanskega kina Matica v stavbi Slovenske filharmonije ter kinematografov v Celju in na Ptuju. Živela je skromno, še največ je porabila za krmo golobov na ljubljanskem Starem trgu in za cigarete. Odklanjala je vsa planinska priznanja. Zadnja želja, da bi njen pepel posuli čez steno Špika, se ji ni uresničila.

RAVHEKAR: Zdaj pa ti blodiš tukaj. Pavla, na vrhu Stebra si, noben razen Čopa tukaj ne bi mogel naprej.

PAVLA: Ja, kaj boš pa ti? Bodo tebe tudi kot žakelj vlekli?

RAVHEKAR (skomigne): Daj, bomo gor filozofirali. (Navzgor:) Dajta, potegnita. 

Vrv se napne, da PAVLO skoraj prevrne, a se ujame za klin, na katerem je  bila privezana.

PAVLA: Stoj!!! (Se začne odvezovati.) A mene kdo tukaj posluša?

RAVHEKAR: Pa kaj ti je?

Vrv popusti.

PAVLA: Bejž mi s poti! Grem sama gor. Vi samo špago držite tako, kot je treba.

ČOP (iznad previsa): Daj, Tomaž, pridi gor, ker bo sama šla.

RAVKEHAR: A sta vidva obadva nora?

PAVLA: Midva nisva nora, pa gora tudi ne.

RAVHEKAR: Dobro, tovarišica.

Izpleza na enak način kot prvotno ČOP, vendar lahkotneje, mladostneje, spočito. Za njim se odpravi tudi PAVLA, ki gre po enaki poti na enak način, a očitno do skrajnosti izmučeno. Kljub temu ji gre.

ČOP (iznad previsa): No, pa si meni govorila, da ne moreš!

RAVHEKAR: Mater ji, še eno noč bi jo morali v steni pustit, pa bi se pustila ven potegnit.

PAVLA: Šparaj sapo. –  Bebci, brez vode v reševanje.

Pred kakršnokoli uporabo tega avtorskega dela se seznanite z Zakonom o avtorski in sorodnih pravicah in ga upoštevajte!