Pes, pizda in peder
odrasli
Njihovo srečanje bi se lahko izteklo samo v hujšega jutranjega mačka, a se izkaže, da so njihova življenja prepletena bolj, kot bi si želeli. V lokalu, ki je tako zelo izoliran od zunanjega sveta, da mobilni telefoni ne lovijo signala, ali kjer je »kot v riti od zamorca«, kakor se izrazi eden od junakov, se odvije spopad treh ljudi, treh različnih pogledov na življenje, ki jim je skupno zgolj to, da nimajo nič skupnega. Vsi pa nam zrcalijo izpraznjenost medčloveških odnosov in površinskost sveta, v katerem živimo.
Pod površino njihovega dialoškega stampeda, ki je nabit s cinizmom, ironijo in zabavnimi anekdotami in ki je zaradi vedno večjih količin alkohola vedno bolj brutalen in neusmiljen, je mogoče zaslutiti, da je njihovo prijateljstvo že davno mrtvo, če je sploh kdaj obstajalo. Vonj tega razpadajočega trupla to noč sikne na plano in zastrupi zrak, ki ga dihajo, ter izniči zadnje ostanke prijateljstva in človeškega dostojanstva, ki so ga morda še premogli. In tudi jutro ne bo prineslo odrešitve.
DRAGO: Točno ja. Sploh nisem vedel, da ima sestro. A ni ona nekaj v droge zabredla?
DARKO: Ne vem ... Me pa ne bi čudilo ...
VLADO: Pogrešana je.
DARKO: Kaj?
VLADO: Pogrešana je. Pred pol leta smo dobili prijavo.
DRAGO: In?
VLADO: Kaj in?
DRAGO: Ja kaj je z njo?
VLADO: Pojma nimam. Ali je zakopana v kakšnem gozdičku ali pa kje zunaj na štacionskih skretih kurce vleče ...
Pred kakršnokoli uporabo tega avtorskega dela se seznanite z Zakonom o avtorski in sorodnih pravicah in ga upoštevajte!