Portimão

odrasli

Portimăo je kraj na južnem Portugalskem na obali Atlantika, kamor se v začetku devetdesetih let iz Slovenije preseli nekdo, ki noče imeti več opravka s svetom, v kakršnem živimo. Vendar ga vse, kar je nekoč že preživel, znova obišče. Kot dvoje obiskovalcev, kot resničnost in kot mora.

Ali je mogoče zbežati? Pred vojno? Pred kraji, v katerih nisi doživel ničesar lepega? Pred časom, v katerem ne vidiš prihodnosti? Pred ljudmi, s katerimi si se hočeš nočeš zavezal v dobrem in zlu? Zbežati pred Slovenijo? Umakniti se samemu sebi?

Trojica oseb, ki poskuša razrešiti takšna vprašanja, se zaplete v igro na robu med sovraštvom in ljubeznijo, med smrtjo in sanjami.

ZOGI Urh, ti je stisnilo rit? Boš iz sebe spravil monolog? Za vsak slučaj.

URH Občinstvo, Zogi, bi nam moralo to igro preprečit.

BECA Če ima kaj jajc.

ZOGI Beca, so tudi ženske vmes. Vanje sem vedno verjel.

Beca nenadno poljubi Urha na modre ustnice in njegove ustnice ozelenijo.  

URH Na, pa je. Preden se zaveš, si mrtev.

BECA Čeprav v igri?

Beca klecne.

ZOGI Beca? Sem te jaz?

BECA Sem mislila ... če se premažem s svojo, da me ta rdeča lahko ubrani.

URH Lej bliža se pogrebcev trop, o, čuden vidi se pokop!
Glasovi so enaki žal’vanju pub’čev v mlaki.

Beca se smeje.

ZOGI Zakaj se smeješ?

BECA Ker verjamem v našo igro.

Pred kakršnokoli uporabo tega avtorskega dela se seznanite z Zakonom o avtorski in sorodnih pravicah in ga upoštevajte!