Reykjavik

odrasli

Mitjo obišče nekdanji sostanovalec in prijatelj Severin, ki zdaj živi na Islandiji, v Reykjaviku. Daje videz uspešnega, premožnega človeka in s pripovedovanjem o svojem življenju osupne Mitjo in njegovega cimra Vikija. Prihod Severina ju navda tudi z ljubosumjem, jezo in nezadovoljstvom z lastnim življenjem.

Severin se mimogrede intimno zaplete z neznanko na železniški postaji. Marina, kot ji je ime, podobno kot Mitja in Viki občuduje in idealizira Severina, vendar se njegova islandska zgodba na koncu vendarle zazdi prelepa, da bi bila resnična ...

Avtorica Martina Šiler o bistvu oz. ideji svojega besedila: »Najprej je bila podoba oddaljene, osamljene dežele. Islandija kot osamljen, leden otok. Vseokrog morje, nobene možnosti premika. Potem je bil dvom. Bila so vprašanja o pristnosti posameznika. Vprašanja o sposobnosti pobega, o sposobnosti spremembe. Vprašanja o (ne)zmožnosti delovanja. Hrepenenje. Neizpolnjene želje, nemogoče želje. Sanje, ki se sanjajo zaman. Čakanje, da se stvari izpeljejo same od sebe. Bivanje v odtujenosti. Bivanje v praznini. Praznina posameznikov. Bilo je tudi navdušenje nad čarobnostjo nordijske dežele. Kakor da bi Islandija s svojo nenavadnostjo predstavljala tisti drugi svet, v katerem je mogoče prav vse. Mitologija, sage, pripovedi. Severinov Reykjavik je saga. Izmišljija.«

SEVERIN: Študiral sem. Doktorat delam. Živim na Islandiji in imam avto in svojo firmo in sem ekonomist in veliko potujem in zdaj sem prišel malo nazaj.

MARINA: Dost imaš za delat.

SEVERIN: Ni mi dolgčas.

MARINA se zasmeje: Zmeraj sem hotela poznat koga, ki veliko ve. Islandija. Nikjer daleč še nisem bila. Samo poslušam, kako drugi potujejo.

SEVERIN: Tudi jaz sem včasih samo poslušal. Gledal vlake na naši postaji. Temna jutra so bila in mrzla. Kot da se noč sploh ni končala. Zamud vlaka sploh niso več objavljali po zvočniku, to je bilo pač nekaj samoumevnega. In potem sem se enkrat peljal malo bolj naprej kot ponavadi ... Zasmeje se, Marina ga objame.

MARINA: Bi mi pokazal to tvojo Islandijo?

SEVERIN: Ja ... se bova zmenila.

MARINA: Resno?

SEVERIN: Obljubim ti, v redu?

Pred kakršnokoli uporabo tega avtorskega dela se seznanite z Zakonom o avtorski in sorodnih pravicah in ga upoštevajte!