Miloš Mikeln    

Stalinovi zdravniki Dokumentacija v dveh dejanjih

Leto nastanka: 1966
Vojaški stražarji v barako taborišča privedejo pet zdravniških asistentov. Lebedev, Kuligin, Astrov, Boris in Zinaida ne vedo natančno, zakaj so bili aretirani, kakšna usoda jih čaka in česa so osumljeni.
Število vlog: 10 (1 ž, 9 m)

+ vojaki

morala, vojna in povojna leta, vrednote, zgodovinska tematika, zgodovinske osebnosti

Med zdravniki steče pogovor, v katerem Boris vedno glasneje kritizira Stalinovo oblast in ga krivi za smrt milijonov ljudi. Drugi v strahu molčijo, rotijo tudi njega, naj bo tiho, ali pa mu glasno ugovarjajo in izjavljajo svojo zvestobo Stalinu.

Boris izprašuje vest vseh navzočih, ki tako kot on vedo za politične čistke, montirane procese, poboje prebivalstva in ustrahovanje, a ne rečejo in ne storijo ničesar.

V taborišče nato prispe novica: Stalin je umrl. To zasuka usodo vseh ujetnikov.

GENERAL: Revolucija je zmagala z vero v človeka, z vero v spo­sobnost človeka, da živi svoboden.

MOŽ V SIVEM: Pusti ta slovar Gorkemu. Zgodovina je neusmi­ljena in najbolj se maščuje nad sanjači in slepci, ki ji niso kos.

GENERAL: Zato si razpustil stare boljševike. komunistično aka­demijo, bivše politike zapornike...

MOŽ V SIVEM: Sanjači.

GENERAL: Seveda, ti ne bodo nikoli verjeli nezmotljivim zapove­dim iz Kremlja. V večno, nezmotljivo oblast. Saj so vse svoje življenje podirali oblast. Kdor je dal svoje življenje za zrušenje oblasti, je do smrti nevaren vsaki oblasti.

MOŽ V SIVEM: Točno. Zato zaupam mladi generaciji. Množicam, ki se hočejo učiti, povzpeti. Ti pa vidijo v stari gardi ljudi, ki so trpeli pod bičem ali pa sami vihteli bič. V vsakem primeru — bič. To pa ni prijetna predstava o oblasti ne glede na to, ali je resnica ali ne. Zato jih vzgajamo drugače, tako da se lahko zanesemo nanje.

GENERAL: Tako, da vedo zelo malo ali pa nič o idejah bolj­ševizma. Da zastrašeni strmijo v Kremelj in čakajo, kaj bo ukazala oblast, ki edina ve za pot v komunizem, o katerem nimajo nobene pred­stave več.

MOŽ V SIVEM: Nobenih predstav ne potrebujejo. Delati je treba, ne pa sanjariti. Sanjarijo naj veterani, če že hočejo, ampak potihem, ne na glas, drugače morajo vstran. Danes je treba delati.

GENERAL: Da bo živela nova oblast, morajo proč vsi, ki so živeli za zrušenje in od rušenja stare oblasti.

MOŽ V SIVEM: Za mano je dvesto milijonov ljudi — in stokrat dvesto tistih, ki pridejo za nami.

GENERAL: Vera, vem, in kaj je v primeri s tem deset tisoč starih boljševikov.

MOŽ V SIVEM: Tako.

GENERAL: Dobro, končajva to. Potemtakem je popolnoma vseeno, ali kaj priznam ali ne...

MOŽ V SIVEM: Da.

GENERAL: Če kaj rečem ali če molčim.

MOŽ V SIVEM: Da.

GENERAL: Potem bom molčal. Zaradi logike zgodovine moram proč. Da bi zrušil staro, so mi vcepili zanikanje avtoritete oblasti — torej tudi tebi ne bom priznal avtoritete, torej moram proč. Vsi mo­ramo proč. Zaradi kriz, ki nas čakajo, in zaradi naših sposobnosti, da bi v teh krizah lahko usmerili državo in partijo drugače, kakor ti mi­sliš, da je prav, moramo proč. Ker smo izbojevali revolucijo v imenu svobodnega človeka — ker danes svobodni človek ne more preživeti, ker je zgodovina zoper njega, zato moramo proč.

Na spletu dostopen tekst

Pred kakršnokoli uporabo tega avtorskega dela se seznanite z Zakonom o avtorski in sorodnih pravicah in ga upoštevajte!