Tonček Sonček
+ statisti: hribi, sonce, zvezde, noč, tri male muce novorojenke
otroci
Tonček je kljub prizadevanjem črnih sojenic, da bi postal otrok noči, otrok sonca. Ko malce zrase, se odloči, da se bo povzpel na Jarenino, saj je prepričan, da tam vzhaja sonce. A ko pride na vrh, ugotovi, da se sonca ni mogoče dotakniti. Tonček ima občutek, da ga starši ne razumejo, zato se rad pogovarja z muco, saj razume njen jezik. A s spoznanjem, da nikoli ne bo mogel prijeti sonca, je konec tudi njegove otroškosti in s tem tudi pogovorov z muco. Bele rojenice mu zaželijo, da bi sonce oziroma otroškost nosil v sebi vse življenje.
TONČEK: Pa ga res ne morem prijeti, niti malo ...?
ATA: Ne ... Niti malo ...
TONČEK: Jaz sem pa mislil ...
MAMA: Ker si bil otročji ...
TONČEK: A zdaj pa nisem več ...
ATA: Ne ... Zdaj, ko si to spoznal, si že odrasel fant ...
TONČEK: Potem pa mi je žal, da sem odrasel.
Pred kakršnokoli uporabo tega avtorskega dela se seznanite z Zakonom o avtorski in sorodnih pravicah in ga upoštevajte!