Ko se pesnik, avtor, dramatik zave, da je predstava, ki se ravnokar odvija na odru, kljub temu da pripoveduje o modri ptici, živa, tako zelo živa, da lahko vonja celo igralčev znoj in opazuje kapljice sline, ki se nabirajo na spodnji ustnici, tedaj mora – hočeš nočeš – razumeti, da je njegova najnovejša igra mrtva, vse dokler se je ne bodo dotaknile igralčeve oči in ne bo glas izgovoril prve besede.
