Jaša Koceli    

Buda

Leto nastanka: 2017
"Začel sem videti v ljudi. Angele, hudiče. V vsakem, ki ga pogledam, vidim stvari, ki še niso na površju. Neizbrisne so. V njih je žalost, ki se prenaša name. Najprej sem se ustrašil, potem pa ugotovil, da je to moja usoda. Videti naprej. Sprejeti napad pošasti, bodočega zločinca, starčka, bolnika, vsakega …"
Število vlog: 9 (5 ž, 4 m)

odrasli

drama
družina, pobeg, upor tradicionalnim smerem življenja in mišljenja, iskanje

Primož je vzoren mož in oče, uspešen pa je tudi v službi. V prostem času se ukvarja z jogo in meditacijo. Sčasoma se začne vedno bolj odmikati in živeti v svojem svetu, dokler se ne odloči za odhod. Brez slovesa zapusti družino in prekine vse stike. Vrne se šele čez nekaj let kot svetovno znani guru, videc in svetnik. 

NINA: Lepo, da te vidim. Oranžno turkizen, še vedno si Primož. Kako si? 

PRIMOŽ: Ti si oblak. 

NINA: Oblak? Kakšen oblak? Bom vzela za kompliment. Torej sem na nebu? Kje sta pa Lana in Gal? 

PRIMOŽ: Ne morem stopiti v isto reko dvakrat. 

NINA: Veš, kako sta zrasla? Sta že skoraj odrasla. Ne vem, če bi ju prepoznal. 

PRIMOŽ: V mojem spominu bosta ostala takšna kot na dan, ko sem odšel. 

NINA: Ju ne želiš videti? Kaj te pa stane. Še vedno delata glasbo. Pišeta besedila … V angleščini. Vsak dan si izmislita kaj novega. 

PRIMOŽ: Zdaj sem drug človek. Zdaj sta onadva drugačna. 

NINA: Niti videti ju nočeš? 

PRIMOŽ: Primoža ni več. 

NINA: Ja, saj res. Guru. Videc. Svetnik. Oprostite, gospod, vas motim. Težko je govoriti nekomu, ki razume smisel sveta. 

Na spletu dostopen tekst

Pred kakršnokoli uporabo tega avtorskega dela se seznanite z Zakonom o avtorski in sorodnih pravicah in ga upoštevajte!

Ste napisali dramski tekst in želite, da bi bil dostopen prek portala sigledal.org?

Pošlji svoj tekst

Drugi teksti avtorja