Človek v morju
mladi, odrasli
Lotus Vincenc Šparovec v gledališkem dokumentarcu spregovori o njegovi izkušnji na tovorni ladji in kako ga je ta zaznamovala. Takrat je bil star dvaindvajset let in študent dramske igre na AGRFT. Na ladji, ki je 9. junija 1993 plula proti Atlantskemu oceanu je bil oblečen v oranžen kombinezon in prepasan z vrvjo opravljal vzdrževalna dela. Ampak vrv, ki naj bi mornarja zavarovala in preprečila padec v morje se je nenadoma strgala in Lotus je padel v Atlantski ocean. Nihče na ladji ni opazil njegove odsotnosti, klical je na pomoč, lajda pa je plulala naprej. Lotos je vedel, da je to konec, smrt je bila z njim, edina gotovost v morju negotovosti. Ure so minevale in nič ni kazalo na to, da bo rešen. Kaj razmišlja mlad človek, ko se sooča s smrtjo? Kako se poslavlja, če nihče ne sliši njegovega slovesa? Kaj se dogaja z njegovim umom in telesom? Vprašanja, na katera je težko odgovoriti. Toda Lotos je imel srečo. Kapitan ladje se je odločil obrniti krmilo in ladja je plula nazaj. Alarm "Človek v morju" je razglasil, da so ga lahko njegovi tovariši zagledali s pomočjo daljnogleda. Bil je rešen. To je bil čudež. Zdaj se je odločil spregovoriti o tem brez olepševanja in sprenevedanja. Želel je odgovoriti na vprašanje, kakšen človek je padel v morje in kakšen se je vrnil.
Če bo to še dolgo trajalo, bo najbolje, da odvržem ta balast, ki me vleče v globino. Saj ne delam samomora! Pa dajmo: levi čevelj – adijo. Desni čevelj – adijo. Trapez … čakaj, trapez s karabinom in strgano vrvjo – ne adijo, ne ne. Trapez. Zakaj potrebujem trapez z železnim karabinom in strgano vrvjo? Zato ker če me bo kdo našel mrtvega, bo videl, da se mi je strgala vrv. Da ne bi mislil, da sem delal samomor ali da me je kdo porinil ali kaj takega. Bližnji si lahko hitro kaj zavrtijo. Pa da imam dokaz. Kakšen dokaz? Za koga? Ja, če me slučajno najdejo. Kdo če me najde? Ja, moji. Ne se hecat … Bi res rad, da vidijo to strgano vrv? Pa daj ne seri, trapez se je napil vode, karabin je jeklen, vrv prepojena. Odvrzi to. Ovira te. Ja. Ampak potem bo pa tole še dlje trajalo. A res to hočem? Kolikor dolgo že bo trajalo, se nočem utapljati s trapezom, karabinom in vrvjo okoli pasu. A bi šel kdaj plavat ali se kopat na morju s to jebo okoli pasu?!! Ne!! Torej? Trapez – adijo. Kombinezon – adijo!
Pred kakršnokoli uporabo tega avtorskega dela se seznanite z Zakonom o avtorski in sorodnih pravicah in ga upoštevajte!
Besedilo je objavljeno v Gledališkem listu MGL, sezona 21/22.