Kamenčki

Leto nastanka: 2020
Sej je lepo, da so, sam usepovsod jih pa tut ne nucamo. Nej ostanejo lepo tam u Ameriki pa se majo fajn, tuki jih ne rabimo.
Število vlog: 12–25

odrasli, mladi

drama, dokumentarna fikcija
ljubezen, žrtve, politika, nestrpnost, zločin, položaj mladih, odraščanje, homoseksualnost

Osnova dramskega besedila Kamenčki sloni na treh različnih dokumentiranih zgodbah o napadih iz homofobije s smrtnim izidom (Matthew Shepard, Larry King in napad v klubu Pulse), ki pa so se zgodili v  nam precej oddaljeni Ameriki. Tekst v nizu različnih monologov, ki so nastali po motivih resničnih pripovedi petindvajsetih ljudi, ki so bili pripravljeni deliti svojo življenjsko zgodbo, izprašuje, kako daleč pravzaprav so tovrstni dogodki od nas.

Dramsko besedilo je namenoma ločeno na dramske fragmente, ki se (z izjemo izpraševanja iste problematike) ne navezujejo drug na drugega. Povezovanje monologov, ki so označeni z »mikrofon«, v celostne like je prepuščeno uprizoritveni presoji. Glavni konflikt besedila je vseživljenjsko ukvarjanje z iskanjem ravnovesja med ljubeznijo in sovraštvom ter s sprejemanjem sebe in sočloveka.

 

 

MIKROFON 1: Na začetku srednje sem trenirala košarko. Ženska mladinska ekipa pač. Same punce, itak. 11 nas je blo. Trenirale smo 5x na teden, skupi hodle na tekme, priprave … Ubistvu smo postale prava družina. In ja, logično, da smo se po treningih tut skupi tuširale. Vse smo se. Razen Daše. Ona se nikol ni hotla.

MIKROFON 2: Mislim … Še zdej sem ubistvu brez pravih moških prijatlov. Enkrat sem že mislu, da zdej pa končno mam prijatla. Mitjo. Pol pa pridem enkrat v garderobo pred športno in je tam, ta Mitja, ki se pred drugimi sošolci afna in pači s to stereotipno gejevsko hojo, mehko roko in tem primitivnim bullshitom. Drugi so mu žvižgal in navijal, ko da smo na kaki nogometni tekmi. Takrat me je res postal še bolj strah. In vedno bolj se mi zdi, da bo to problem ne samo v vseh kasnejših prijateljstvih ampak tut v ljubezni.

MIKROFON 1: In pol se je razvedlo, da je Daša lejzba. Vse smo ble šokirane. A zato se noče tuširat z nami? Shit, sej res.

MIKROFON 2: Na naši osnovni šoli so mel zmeri nekoga za zafrkavat. In ko se je čudežno po vsej šoli razvedlo, da sem gej, sm bil seveda js taprvi na listi bodočih žrtev. Tisto prvo zafrkavanje na hodniku v stilu: »Lej ga pedra, a grema skupi drkat?« je kr hitr minilo. Pol je sledilo izogibanje v garderobah pred športno. Niso se hotl preoblačit v istem prostoru z menoj, ker sem jih baje gledu v rit.

MIKROFON 1: Od takrat tut preoblačenje z Dašo ni blo več isto.

 

Na spletu dostopen tekst

Pred kakršnokoli uporabo tega avtorskega dela se seznanite z Zakonom o avtorski in sorodnih pravicah in ga upoštevajte!

Tekst poslal avtor na sigledal mail, 26.2.2021.