Mat(rat)ura

+ dijaki

mladi

Dramsko besedilo Mat(rat)ura govori o Maksu in njegovem doživljanju sveta ob vpisu v srednjo šolo, o koronskem času, šoli na daljavo, maturi in vpisu na izbrano fakulteto. Dogajanje nas postavi v čas odraščanja današnje generacije in bi ga lahko označili za distopičnega. Drama nas opozarja na problematiko šolskega sistema v teh letih in na posameznikovo nezmožnost spreminjati svet, pripadajoč nekim silam, ki jih dijaki ne razumejo. Maksova pot se začne z dilemo izbire gimnazije ali poklicne šole. Ali bo izbral šolo, ki mu bo dala poklic, ali šolo, s katero bo lahko še nekaj časa razmišljal, kaj si želi početi v življenju? Sledi prvi dan srednje šole in seznanitev z maturo, ki jo pišejo dijaki ob zaključku šolanja. Kmalu Maksov svet pretrese epidemija in šolanje se preseli na daljavo. To mu predstavlja velik izziv, saj se profesorica ne znajde z zoomom, mama pospravlja po hiši in se dere, oče ima sestanek v drugi sobi, koncentracija v takem okolju pa mu vedno bolj upada. Bliža se matura, Hlapcev profesorica še vedno ni obdelala do konca, učenja je veliko in Maksa skrbi njegov uspeh na maturi. Za uspešnost pri maturi skrbi tudi njegovo mamo, očeta in babico, dedek pa o uspešnosti svojega vnuka sploh ne dvomi. Pa bo Maks res uspešno opravil maturo, uresničil svoje sanje in se vpisal na izbrano fakulteto?

Maks: Poglej gor. 
Jan (zmedeno): Gledam?
Maks: Toliko je enih zvezd na nebu, vsaka vsaj 1000x večja kot Zemlja. Mi smo res taka mini mini mini pikica. Vesolje je tako faking veliko, tok enih planetov, svetov, galaksij. Realno živimo na lebdeči skali sred ničesar. In pol se jaz sekiram, kako bom odpisal en test, kot da je konec življenja.  
Tišina.
Jan: Mhm, ljudje smo res zanimivi. Lahko bi lepo mal krave pasli, vsake toliko časa ogenj zakurili, pa vajbal. Ampak ne, mi si moramo zakomplicirat lajf na polno. 
Maks: Mi smo tako nepomembni, mamo se pa za center vesolja. 
Pavza.
Maks: Ej Jan, kdo si želiš ti postat? Kdo hočeš bit v svetu, v prihodnosti? 
Jan: Hmm, dobro vprašanje. Kaj pa sploh je pomembno v svetu? Izobrazba? To, da maš pet na maturi? To, da se lahko vpišeš na dober faks? Da še tam umiraš od učenja in si cel dan zaprt v sobi? Da maš pol lahko dobro službo? Da lahko zaslužiš za eno bedno garsonjero da se lahko odseliš? Da maš pol veliko družino? Da rataš zagrenjen fotr, ki gleda fuzbal zvečer? Da se skoraj do smrti skregaš s sefom za povišico? Da gledaš, kako grejo tvoji otroci stran? Da na koncu v domu umreš sam? A je to point?
Pavza.
Maks: Jaz hočem bit zdravnik. A veš tiste zdravniške serije, ki smo jih gledal v osnovni šoli? Jaz že od takrat vem, da je to tisto, kar hočem bit. Nekako pomagat drugim ljudem, jim izboljšat življenje, pa se ukvarjat s človeškim telesom, kar je itak najbolj zanimiv del biologije. Po eni strani tudi bit tisti, ki lahko počasi spreminja svet. 
Ampak včasih se res počutim, kot na tekočem traku. Veš koliko ljudi je že bilo pred mano na istem stolu in pisal iste teste? Vsi. Čist vsi so šli čez to. Ni enega človeka v Sloveniji, ki ne bi rabil it čez to sranje. Ni enega človeka, ki ne bi umiral vsako popoldne ob zvezkih. Ampak ne glede na to, smo še vedno tukaj. Vsaka nova generacija na istem. Brez kakršnihkoli sprememb.

Pred kakršnokoli uporabo tega avtorskega dela se seznanite z Zakonom o avtorski in sorodnih pravicah in ga upoštevajte!