Kresna noč v Sinji dobravi

in gledalci

otroci

Prebivalci Sinje dobrave se pripravljajo na praznovanje kresne noči. Muren pridno vadi igranje na gosli, kresnička Iskrica bo nastopla kot pevka, na kresnem rajanju na Polmesečni jasi pričakujejo tudi Vélikega veščeca, za katerega sicer nihče ne ve, kdo je v resnici. Na dan praznovanja pa v Sinjo dobravo zaide tudi junijski hrošč, ki nehote poskrbi za zmešnjavo.

HROŠČEK: Kakšna pa je?

KRESNIČEK: Kresnička pač ... Črna hroščica, taka kot jaz. Lučko ima pa táko, zelenozlato, kot ti. Naročil sem ji, naj stokrat ponovi »Sem najboljša pevka na svetu in pika«, da bi se znebila treme pred nastopom.

HROŠČEK (zamišljeno): Sem najboljša pevka na svetu ... 

KRESNIČEK: ... in pika, ja. Tako mi je svetoval muren. (jokavo) In zdaj je ni. Pošteno me že skrbi zanjo, veš, da se ji ni kaj zgodilo, ali da ni razbila svetilke, veš, ker brez nje kresnice nič ne vidimo.

HROŠČEK (odsotno): Svetilke ...

KRESNIČEK (neučakano): Torej je nisi videl?

HROŠČEK (menca): Mmmm ... nisem ...

KRESNIČEK: Če jo boš, ji povej, da jo iščemo. Jaz grem pogledat še drugam. (odbrni)

HROŠČEK (zase): Nisem ... vedel. Kako naj bi vedel? Tam je bila, kot da čaka mene, tale lučka. Ravno toliko moja kot kogar koli drugega. In sem jo vzel, kaj pa naj bi? Zakaj bi morala imeti kresnička lučko, junijski hrošček pa ne? Kdo si je to izmislil? (odločno) Jaz pravim, tudi junijski hrošček ima lahko svetilko. In se zabava z njo. Takole: (narejen smeh) hi hi hi hi! Kaj mi pa kdo more! (začne peti, a mu glas počasi zamre)

Pred kakršnokoli uporabo tega avtorskega dela se seznanite z Zakonom o avtorski in sorodnih pravicah in ga upoštevajte!