Križ

+ množica in glas v offu (posneta, starost in spol nedoločljiva)

odrasli

Na križišču ceste, ki se razcepi na levo in desno, stoji križ. Luna ga osvetli šele, ko ga tesarska vajenca, ki se pred tem oglašata iz teme, uspeta dokončno postaviti. A ko zapustita prizorišče, da bi prinesla barvo za kip križanega, Kristus zamenja svoj položaj s triintridesetletnikom, ki pred njegovimi očmi zadavi ukazovalno mater in si nato sodi še sam.

Pesniško-filozofsko igro Križ je Matjaž Briški prepredel s sledmi nekaterih danes klasičnih dramskih avtorjev, kot sta Strniša in Beckett. Figuri vajencev spomnita na karakteristični klovnovski par dramatike absurda; absurd pa tudi značilno sooblikuje dramo, ki z odpiranjem temeljnih vprašanj človeškega bivanja preseže zgolj odzivnost na današnji čas.

IZE: Čuden je ta  kraj, kjer se cesta cepi kot kačji jezik.

COKI: Hudičev kraj, pozabljen od Boga.

IZE: Kjer je Hudič, je tudi Bog, obratno nujno ni res. Oba lupita jajci.

COKI: Jes se bolj bojim Boga. Pred Hudičem se ne počutiš krivega. Glej, kako naju sam gleda ta Zveličar.

IZE: Mislim, da bi danes usoda tega reveža bila popolnoma identična.

COKI: V njegovi bližini si zločinc, pri Hudiču pa si čist, pa če še tako smrdiš.

IZE: Hočeš reč, bolj smrdiš bolj si čist.

COKI: Če maš črno vest, se nič ne vid.

IZE: Tukaj se ne vidi nič. Lahko bi ti hudič dihu kar direktno v ksiht.

COKI: Kjer je križ, tam ni hudiča!

IZE: Ne klič hudiča! S hudičem vedno križ!

COKI:  No,  važn,  da  sva  ga  spravla  pokonc...  križ  mislim!  Navsezgodaj  ga poštrihava, da nama jih ne bo Mojster spet napel.

IZE: Mene je že pričel napenat, prokleta jajca.

COKI: Ja z jajci so vedno jajca. Prdne in se zasmeji.

IZE: Ne bi blo slabo, če bi odrinla.

COKI: Ta hudo je za nama! Pokaže na križ in odrešenika.

IZE: Misliš ta hud. Se zasmejita in odprdita v temo, luna se skrije za oblaki.

Pred kakršnokoli uporabo tega avtorskega dela se seznanite z Zakonom o avtorski in sorodnih pravicah in ga upoštevajte!