Mrtvi

odrasli

Ob Igralcu se na odru pojavi tudi Dekle, ki pove zgodbo o tem, kako ji je umrla družina, mrtva pa naj bi bila tudi sama. Prvi in Drugi moški, ki se prav tako od nekje pojavita, Igralcu namigneta, da je prav on glavni osumljenec za smrti v Dekletovi družini. V to, da je v resnici potencialni morilec, začne po pogovoru s Psihiatrom verjeti tudi Igralec, in ko se pojavijo domnevno mrtva Mama, Oče in Babica, jih dejansko napade z nožem.

Nadaljuje se serija neverjetnih preobratov in dilemi o tem, kdo je v resnici mrtev in kdo živ, ni videti konca.

IGRALEC: Ampak vi bi morali biti mrtvi ...

OČE: Mi bi morali biti mrtvi... Dobra šala, kajne, babi! To ste pa res lepo povedali! Simpatično. Ali mogoče zgledamo mrtvi? Mami, a se tebi zdi, da sem danes kaj mrtev?

MAMA: Mrtev? Mogoče pa res. Čisto malo! A se zdim jaz tebi?

OČE: Ja, malo že. Ne, ne, saj ni res, prav živahna se mi zdiš. Gospod, to ne bo držalo. Mi nismo mrtvi, to vam zagotavljam. Mogoče ste pa vi tisti, ki je mrtev?

IGRALEC: Nehajte!

BABICA: Ja, mogoče pa je on mrtev. Poglejte ga. Kako zabodeno gleda ...

MAMA: Babi, bodi vendar vljudna z gospodom.

IGRALEC: Nehajte! Nehajte!

OČE: No, no, pomirite se. Smo že nehali. Sicer pa to sploh ni tako hudo, če si malo mrtev ...

IGRALEC: Zdaj je dovolj! Naj še jaz zdaj nekaj povem. Občutek imam, kot da me zapirate v stavbo, ki jo zidate ... iz sanj. Kot da ste me ujeli v nepredušno mrežo za metulje in mi v njej nastavili še nešteto majhnih pasti. Vse čakajo name napete. Pravzaprav vas sploh ne vidim več. Zaradi mene lahko ostanete tukaj za večno. Razblinili ste se. Tu sem samo jaz, vas pa ni. Lahko greste. Lahko govorite, kar hočete. Lahko ste tiho, pri miru. Lahko ste mrtvi. Lahko tudi umrete, zdaj, tu pred mano. Kar dajte, če pravite, da niste mrtvi, da ste živi in da sem mogoče mrtev jaz. Umrite, če si upate. Crknite, stegnite se tu pred mano. Če se niste že. Če niste že ves čas mrtvi. Mrhovina. Mrtva trupla. Črvi, prst, nič. To ste, čeprav vas vidim, čeprav mi pripovedujete. Ampak niste. Če še niste, pa še boste. Lahko vam pri tem pomagam. Hočete? Lahko vam pomagam umreti. Vas ubijem, drugega za drugim. Lejte, tu imam nož. Gleda­liški nož, a kaj potem. Nič mu ne manjka. Vas? Kar recite! Smešno, ne? Bojite se me. Vi, ki vse veste. Vi, ki tako radi pripovedujete zgodbe. Ki vse veste in ste bili povsod zraven. Vi, ki me poznate in veste o meni več kot jaz sam. Vi bogovi. Vas je strah. Vas. Kam boste zdaj zbežali? Od koder ste prišli? Od kod pa ste prišli? Iz groba? Iz teme? Naj ugasnem luč, da boste izginili za vedno? Nate, poglejte ga. Nož. Pravi nož, jeklo. Nate, nate, nate ...

Pred kakršnokoli uporabo tega avtorskega dela se seznanite z Zakonom o avtorski in sorodnih pravicah in ga upoštevajte!

Tekst je dosegljiv v Digitalni knjižnici Slovenije.