Najboljša evropska predstava

odrasli

V žiriji vseevropskega gledališkega festivala, zasnovanega po vzoru Evrovizije, se znajde pisana zasedba žirantov z nalogo, izbrati najboljšo evropsko gledališko predstavo. Naloga se zdi precej enostavna, če ne bi bili žirantje iz vseh vetrov, vsak s svojim pogledom na gledališče, vsak iz svojega družbenega konteksta ter z izrazito izdelanim mnenjem, ki ga dodatno poskušata usmeriti še direktorica festivala in sam evropski politični vrh. Ko se v vsej zmedi zdi, da položaj ne bi mogel biti bolj zapleten, se jim pridružijo še tragična novica, korupcijska afera, policija in razjarjeno stavkajoče gledališko občinstvo. S perspektive žirantov, ki predstavljajo vsak po enega od ključnih pogledov na gledališče (igralci, režiserji, kritika, strokovni sodelavci, pisci in upravniki gledališč), satirično besedilo obračuna z modnimi trendi v gledališču in pretrese odnos do ustvarjalcev, dobička, občinstva ter drugih aktualnih in perečih tem, kot so gibanje #metoo, ekologija, politično gledališče in zabavljaštvo.

ZOH: Ste vedeli, da je igralec, ki je igral odvetnika mafijskega šefa ...

BEATRICE: (Se namuzne.) Čedni latino ljubimec ...

MILA: Tip, ki je bil podoben Albertu Di Maggiu, zmagovalcu Evrovizije! (Vzdihne.) O, amore mio!

ZOH: Ja. Ste vedeli, da je udeležen v enem od italijanskih #metoo primerov? Zadeva se vleče po sodiščih že par let zaradi spolnega nadlegovanja soigralke.

BEATRICE, MILA, MIA: Ne! O moj bog, ne! Zakaj?!

VIA: Čakajte, ne moremo ubiti Italije samo zato, ker je nekdo mogoče naredil nekaj nespodobnega pred parimi leti!

BEATRICE: Via! Držati se moramo najvišjih moralnih načel. Ne moremo podpirati spolnega nadlegovanja!

GROTOWSKI: Nam lahko poveš mogoče kaj več, kaj se je dogajalo?

ZOH: Soigralka ga je obtožila, da jo je po vaji obiskal v njeni garderobi, ko se je preoblačila in da jo je napadel in jo poskušal prisiliti v spolni odnos, a da mu je na srečo uspela zbežati. Igralec pa zanika, da bi naredil karkoli narobe in trdi, da sploh nikoli ni bil v njeni garderobi in da je vsa zadeva prišla v javnost samo zato, ker je zavrnil njena dvorjenja. Prijavila naj bi ga iz maščevanja.

VIA: Se pravi, nič še ni bilo dokazano.

BEATRICE: Kjer je dim, je tudi ogenj.

MIA: To res ne bi bilo dobro, če bi zmagovalec prvega Evropskega gledališkega festivala imel v svojih vrstah igralca z #metoo afero. Kako so lahko prijavili to predstavo?! Kaj so razmišljali?!

VIA: A ste vi vsi znoreli? Če bi Italijani imeli kak problem s tem, bi ga lahko preprosto zamenjali. Očitno zanje to že ne predstavlja velike skrbi.

BEATRICE: Dobro, Via, italijanska merila za spolno nadlegovanje so v najboljšem primeru vprašljiva.

JANUS: Ta debata je zavila v popolnoma napačno smer! Predstava ne govori o spolnem nadlegovanju ampak o vplivu korporacij na naša življenja.

GROTOWSKI: Mislim, da bi morali izločiti italijansko predstavo. Ne moremo tega narediti žrtvi.

VIA: Oprostite, ampak kdo je tukaj zares žrtev? ... Sama sem preživela enega od teh sodnih procesov, ki se je vlekel leta. Igralka, ki je delala z mojim možem ga je obtožila spolnega napada. Primer je končal na sodišču in na koncu so ga oprostili. Ampak ne morete si predstavljati bolečin, ki smo jih pretrpeli. Otroka sta spraševala, kaj se je dogajalo ... Ves čas sva morala vse to pojasnjevati družini in prijateljem. Mož je izgubil službo umetniškega vodje in predavatelja na akademiji.

MIA: No, ampak saj navsezadnje so ga le oprostili.

VIA: Po treh letih! V tem času ni mogel delati v gledališču. Še danes dobi komaj kakšno ponudbo za delo ... In to zakaj? Ker je imel afero za eno noč s tisto frčafelo! Ona je hotela z razmerjem nadaljevati, on pa me ni želel pustiti zaradi nje. Pa ga je prijavila. Bomo zdaj mi dopustili, da postane italijanska predstava in ves trud na desetine ljudi žrtev nedokazanih obtožb?

BEATRICE: Kaj pa, če je tale dvojnik Alberta Di Maggia dejansko napadel tisto žensko? Kaj pa potem? Jaz sem popolnoma prepričana, da jo je!

VIA: V tem primeru je idiot. Ampak ne moremo zaradi govoric kaznovati celotne države. Sicer pa po zanj v tem primeru že poskrbelo sodišče. Resno – kdo smo mi, da odločamo o tem? Kakšno pravico imamo diskvalificirati nekoga smo na podlagi govoric?

BEATRICE: (Razburjena.) Gre za primer na sodišču, ne samo za govorice! Ne moremo nagraditi predstave, ki ima v svojih vrstah spolnega napadalca. Kako se bo počutila njegova žrtev?! Dovolj je bilo moškega šovinizma! Nezaželeni poljubi, potiskanje jezika v usta, roke na naših prsih in ritih in izsiljevanje spolnih odnosov! Če ga ne potegneš šefu, letiš iz službe! Dovolj je tega izsiljevanja! Ne, ne, ne, ne, ne, ne, ne! Dovolj je bilo! Če damo nagrado tej predstavi, bom odstopila z mesta predsednice žirije!

ZOH: Beatrice, res te razumem, ampak Via ima tukaj prav. Moramo spoštovati vladavino prava. Ne moremo se postaviti nad zakon. Človek je nedolžen, dokler se mu krivda ne dokaže.

VIA: Če tako razmišljamo, zakaj pa ne izločimo poljske predstave, ker so tam uporabili sliko Guernice, Picasso pa naj bi se izjemno grdo obnašal do žensk!

ZOH: Potem bi lahko izločili tudi vso umetnostno zgodovino, saj večina slik Jezusa prikazuje kot belca, čeprav je vsem jasno, da ni bil bel.