Neron Pop rock opera

+ zbor

odrasli

Roza je v Neronu na podlagi natančno preštudiranih in v besedilo vključenih zgodovinskih dejstev odkril idealen primer brezobzirnega avtokrata z višjimi, tokrat »umetniškimi« cilji. Njegovemu vladarju (podobno kot tudi dejanskemu Neronu) niti ni toliko do vladanja kot do popularnosti in priznanja širokih množic. Neomajno prepričan o svojih številnih talentih in v prizadevanju po neomejeni slavi brezobzirno zlorablja oblast in podira družbene meje, kot mu očita njegov učitelj Seneka. Predvsem pa v umetniški vnemi izgublja občutek za realnost in gre dobesedno čez trupla, tudi svojih najbližjih. V tej »zgodovinski« operi se mešajo politika, umetnost, seks, oblast, megalomanija in neuravnovešenost, zabave in usmrtitve. Kot v vsaki strahovladi se okrog oblastnikov motovilijo prilizovalci in padajo številne žrtve. Neron želi vse uničiti, da bi vse postavil na novo, lepše in večje, predvsem svoj spomenik. Njegovo prizadevanje po tragediji kot najvišji obliki umetnosti pa se izteče v kruto, tragikomično, avtoironično, pri Rozi tudi zabavno zgoščeno zgodovinsko lekcijo o propadu neke dinastije. Še eno, iz katere se zmeraj znova nič ne naučimo.

SENEKA: Tukaj je tvoj Ojdip. 

Neron ga gleda z odvratom. Pograbi zvitek.

NERON: Pa na koncu umre? 

SENEKA: Umre. 

NERON: Se bom potrudu, da se z njim boš proslaviu še dolg po tem, ko nauš več živ. 

Ga odslovi. Seneka odide.

Pred kakršnokoli uporabo tega avtorskega dela se seznanite z Zakonom o avtorski in sorodnih pravicah in ga upoštevajte!