O mrtvih samo dobro

odrasli

Moški in ženska se po dolgem času srečata v domačem kraju. Razlog za srečanje je pogreb strica, na katerega je bil moški nekoč zelo navezan, pozneje pa je zaradi selitve izgubil stik z njim. V mladih letih sta bila zaljubljena, vendar so se njune poti pozneje ločile. Moški in ženska v pogovoru obujata spomine na preteklost in pripovedujeta o svojem življenju, službi, ljubeznih, razočaranjih ... V nekem trenutku se jima zazdi, da bi s poljubom, za katerega v mladosti nista zbrala dovolj poguma, lahko obudila nekdanja čustva, vendar se časa ne da odvrteti nazaj.

MOŠKI: Želiš, da te pospremim?

ŽENSKA: Ne. Grem sama. Mislim, da je tako bolje.

MOŠKI: Če želiš, ti pokličem taksi.

ŽENSKA: Ne. Rada bi se sprehodila. Mogoče se na mrzlem zraku streznim.

MOŠKI: Kakor želiš.

ŽENSKA: Mogoče …

MOŠKI: Kaj?

ŽENSKA: Te lahko prosim še za eno cigareto?

MOŠKI: (Stopi po cigarete in vžigalnik.) Seveda. Lahko vzameš celo škatlico.

ŽENSKA: Ne, samo eno bi rada. (Ženska vzame cigareto in moškega poljubi na lice.)

ŽENSKA: Lepo te je bilo spet videti.

MOŠKI: Tudi tebe. Bo s teboj vse v redu?

ŽENSKA: Ali bo? (Kratek premor.) Seveda, saj ni nič. (Zamahne z roko in se napoti ven. Ustavi se na vratih.) Če boš kdaj v bližini, se ne pozabi kaj oglasiti.

MOŠKI: Mogoče se bom res.

Pred kakršnokoli uporabo tega avtorskega dela se seznanite z Zakonom o avtorski in sorodnih pravicah in ga upoštevajte!