Manica Maver    

Rane

"Ampak ko mi je rekel samo tista dva stavka v slovenščini, v mojem jeziku, me je tako osrečil, da nimate pojma."
Število vlog: 5 (3 ž, 2 m)
nestrpnost, družina, bolezen

Vojko je hudo bolan in tudi zdravniki mu na žalost ne morejo več pomagati. Njegova hči Daša brez materine vednosti novico o očetovi bolezni sporoči sestri Eriki, ki živi v Rimu in že pet let ni bila doma. Stike z njo je prekinil Vojko, ki ni mogel sprejeti dejstva, da se je njegova hči poročila z Italijanom. S pomočjo mame in Daše oče in hči ponovno najdeta stik, Vojko sprejme hčerinega moža, na dan pa pridejo tudi razlogi za očetovo vedenje v preteklosti. 

ERIKA: Tok tok … rekli so mi, da je tukaj moj očka … lahko vstopim?

VOJKO: Erika, si res prišla!

ERIKA: Seveda sem prišla! Dragi očka! Kako sem te pogrešala! (ga poljubi)

VOJKO: Hčerkica moja! Moja mala! Oprosti …

ERIKA: Očka, daj! Že zdavnaj sem ti oprostila. In žal mi je, da sem kar tako odšla! Morala bi govoriti s tabo, ti dati čas, da se sprijazniš z novostjo. Saj sem vedela, kako nerad sprejemaš novosti!

VOJKO: Jaz? Ni res! No … ja, delno je res … ampak veš, v tem primeru je bilo malo težje … ta tvoja novost mi je priklicala v spomin nekatere boleče dogodke iz preteklosti … Moram ti razložiti …

ERIKA: Očka, vse mi boš razložil, ko si boš malo odpočil. In tudi jaz sem zelo utrujena od dolgega potovanja … ampak prej bi ti rada predstavila nekoga …

Na spletu dostopen tekst

Pred kakršnokoli uporabo tega avtorskega dela se seznanite z Zakonom o avtorski in sorodnih pravicah in ga upoštevajte!