Žiga Divjak     Katarina Morano    

Sedem dni

Samo sranje gledam nč ne berem nč ne delam fak, ta Ljubljana, to me res, to res ni kul fak jutr jutr začnem … jutr bom …
Število vlog: 6 (3 ž, 3 m)
aktualna družbena slika sveta, družina, kapitalizem, kolesje birokratizma, odnosi

Sedem dni je omnibus usod, s katerimi si delimo ulice, stanovanjske bloke, pisarniške mize, vrste na blagajnah nakupovalnih središč, garderobe na bazenih, stranišča v najljubšem baru, je omnibus usod, s katerimi se zvrstimo za mizami v priljubljenih gostilnah, usod, s katerimi si delimo usodo.

IZ UTEMELJITVE NOMINACIJE ZA NAGRADO SLAVKA GRUMA: Besedilo Sedem dni je niz sedmih zgodb in situacij, ki so organizirane kot dnevi v tednu, kar kaže določeno zaključenost in ponovljivost; dramski fragmenti si sledijo od priprave na nov krog dela in zaključijo s tistim, zaradi česar sploh delamo, kar delamo, torej s prostočasnimi in razvedrilnimi opravili. Niz epizod iz vsakdana oziroma omnibus sledi različnim življenjskim obdobjem, od mladega para, ki išče najemniško stanovanje zase in za prihajajoči naraščaj, prek živčnega zloma nekdanjega mojstra varilstva, ki zdaj našemljen v kravo animira otroke v nakupovalnem središču, in frenetične izpovedi preobremenjenega kreativca, ki mu ne gre in ga stiskajo roki, on pa pritiska navzdol na tiste še bolj odrinjene in nemočne ... Brat in njegova v tujino preseljena sestra ob usodi stare psice ugotavljata, da se je svet postaral in razpršil, medtem ko družinski izlet razkrije nefunkcionalnost družine, preutrujenost in slabo vest staršev. Prav vse dramske osebe so izpostavljene degradaciji, življenje se jim je obrnilo proti pričakovanjem. Sedem dni je minimalistično spisano besedilo, s pomenljivimi premolki, ne gre za razkrivanje velikih ali potlačenih resnic preteklosti, socialno dno, brezpravni zdomski delavci, ki so jih zafrknili z neplačevanjem prispevkov, so presvetljeni s pozicijo birokratov, ki jim ne morejo pomagati, tudi če bi hoteli, ker je celoten sistem tog in nepravičen. V besedilu, ki ponuja družbeni prerez skozi generacije, izgubljajo vsi, svet se kaže kot prostor postopne degradacije. Kljub temu pa v atmosferah in karakterizaciji natančno izpisano besedilo ni brez humorja in ironije že pri izbiri tem, ki jih načenja, niti pri spretnem izpisovanju replik, ki so ozemljene in kar najbolj podobne verističnemu govoru. Sedem dni predstavlja prerez današnje družbe in poskuša biti pri naboru tem in motivov čim širši, da bi se toliko bolj pokazalo stanje na potrošništvo, brezbrižnost in posameznikovo nemoč obsojenega sveta. 

LUKA: No, tko nekak se je pol to začel …

MIKROFON 3: A tko, ja to pa ne vem, to pa po mojem ne bo šlo, žal. Veste, mamo zlo lepo pohištvo, tako mal starinsko, pa ne bi mi zdej otroka v to, sej razumete, to se lahko še tko trudte, otroc to vse uničjo …

MIKROFON 2: Oddano.

MIKROFON 4: Vas bom nazaj poklicala, ampak mamo kr povpraševanje, tko da ne vem, po mojem najbolj, da še mal iščete.

LUKA: Ne vem … sej skrit pa tud ne morš …

MIKROFON 5: To pa ne bo šlo.

MIKROFON 2: Smo že oddal.

MIKROFON 1: Gospod, a niste prebral oglasa?

MIKROFON 4: Oddano.

MIKROFON 3: Ni šans.

MIKROFON 1: Oddano.

LUKA: Vsi bi oddal mirnemu mladmu paru, nekadilskemu, nežurerskemu, brez otrok in živali in prjatlov, pa k zna lebdet, da ne obrabla parketa.

MIKROFON 5: Ja ne vem, lahko, sam bi junija mogl it ven do oktobra, ker damo takrat za airbnb.

Na spletu dostopen tekst

Pred kakršnokoli uporabo tega avtorskega dela se seznanite z Zakonom o avtorski in sorodnih pravicah in ga upoštevajte!

Besedilo je objavljeno v Gledališkem listu MGL, sezona 2018/2019.