Spimo

odrasli

Drama, v kateri nastopajo samo ženski liki, odpira tematiko žalovanja ter hrepenenja po svobodi in ljubezni. Dogajanje je postavljeno v čas vrhunca pandemije. Vida je pred nekaj dnevi izgubila moža in je sredi žalovanja, hči Vita ji skuša stati ob strani in urediti vse formalnosti, na obisku imata Vitino hčer Val(entino), ki ni nikoli poznala svojega očeta in je že pred časom odšla v širni svet. V času, ki ga ženske preživijo skupaj, med njimi kar naprej prihaja do konfliktov, ki povečini izvirajo iz preteklosti, ki je bila pogosto zaznamovana z molkom. V njihovih pogovorih se kažejo različni pogledi treh generacij na življenje in svet.

VIDA: Bil je Ljubezen. Mojega. Življenja.

VITA: Bil je pač edini moški, s katerim si bila. To še ne pomeni, da je bil tako krasen, kot ga zdaj poveličuješ.

VAL: (Viti) Kje imaš kaj sočutja?

VITA: Me zanima, koliko bi ga imela ti, če bi kdaj prišla domov za več kot par dni.

VIDA: Izgubila je moškega svojega življenja.

VITA: Saj ni edina.

VAL: Kdo je pa moški tvojega življenja?

VITA: Oh, kaj pa ti veš o moških!

VAL: Na primer to, da slej ko prej odidejo. Tako kot foter!

Pred kakršnokoli uporabo tega avtorskega dela se seznanite z Zakonom o avtorski in sorodnih pravicah in ga upoštevajte!