Štala
odrasli
verniki in nevernikiNa nek decembrski večer Bogdan obišče Jožefa in Marijo. Dogodki gredo svojo naravno pot, ker si Bogdan želi biti Sveti trije kralji, Jožef je to, kar je, Marija pa noče biti to, kar naj bi bila.
JOŽEF: Bojim se.
SVETI TRIJE KRALJI: Česa?
JOŽEF: Krvi.
SVETI TRIJE KRALJI: Saj so še drugi načini kako ustvariti žensko.
Tišina
JOŽEF: Torej ne bo … umrla?
SVETI TRIJE KRALJI: Ne v resnici. No, v resnici bo, samo ne resnično. Ne, resnično bo, samo ne v resnici. To moraš gledati metaforično.
JOŽEF: Ne razumem.
SVETI TRIJE KRALJI: Tu ni kaj razumeti.
Tišina
JOŽEF: Jaz bi jo samo rad obdržal. Za večno. Po možnosti.
SVETI TRIJE KRALJI: In jo tudi boš. Mi vsi jo bomo. Za večno. Po možnosti.
JOŽEF: Torej bo ostala?
SVETI TRIJE KRALJI: Nedvomno.
JOŽEF: Tukaj?
SVETI TRIJE KRALJI: In povsod. V nekem smislu. In zdaj pojdi.
Jožef okleva
Zakaj pa misliš, da sem te naredil mizarja?
Jožef okleva
Misli na otroka, Jožef. Za otroka gre.
Jožef okleva
Saj menda nisi vegetarijanec?
Tišina
JOŽEF: Bo res prišla nazaj?
SVETI TRIJE KRALJI: O, ta večna vprašanja! Ta večni dvom!
JOŽEF: Ne morem nehati misliti ...
SVETI TRIJE KRALJI: Zakaj pa zdaj kar naenkrat?
JOŽEF: Da bi to telo ...
SVETI TRIJE KRALJI: Misli na njeno dušo.
JOŽEF: Na kaj?
SVETI TRIJE KRALJI: Tudi ženske imajo dušo, Jožef.
JOŽEF: Če mislim na njeno dušo ... bom potem mislil o njej drugače?
SVETI TRIJE KRALJI: Ne.
JOŽEF: Zakaj?
SVETI TRIJE KRALJI: Ker ne moreš o njej razmišljati drugače.
Tišina
JOŽEF: Ne morem… ne morem nehati misliti na … njo.
SVETI TRIJE KRALJI: A ti nisem obljubil, da se bo vrnila? In če jaz tako rečem, bo prišla. Nazaj. Cela. Z dušo in telesom.
JOŽEF: Z dušo tudi?
SVETI TRIJE KRALJI: Kakšna pa bi bila ženska brez duše?
Tišina
JOŽEF: Torej je dvojna?
SVETI TRIJE KRALJI: Ne. Skupna. Bo. Potem.
JOŽEF: Če si rekel, da ima oboje.
SVETI TRIJE KRALJI: Kaj?
JOŽEF: Telo in dušo.
SVETI TRIJE KRALJI: Tako je.
JOŽEF: Torej je dvojna.
SVETI TRIJE KRALJI: Ampak je eno.
JOŽEF: Zakaj si pa potem rekel, da sta dva?
SVETI TRIJE KRALJI: Kaj?
JOŽEF: Dela.
SVETI TRIJE KRALJI: Ampak sta nerazdružljiva. Sta eno.
Tišina
JOŽEF: Zakaj pa ne več?
SVETI TRIJE KRALJI: Kaj?
JOŽEF: Če je ena stvar eno, pa ni eno, jo lahko razdeliš na kolikor hočeš delov. Zakaj potem dva?
SVETI TRIJE KRALJI: Poglej naju. Midva sva dva. Ampak sva eno.
JOŽEF: Kako?
SVETI TRIJE KRALJI: Ker eden brez drugega ne moreva.
Tišina
JOŽEF: Kaj pa če bi bili trije?
SVETI TRIJE KRALJI: Tisto je čisto nekaj drugega.
Tišina
JOŽEF: Kar veliko veselja je s tem deljenjem.
SVETI TRIJE KRALJI: Tako se stvari lažje razume.
Pred kakršnokoli uporabo tega avtorskega dela se seznanite z Zakonom o avtorski in sorodnih pravicah in ga upoštevajte!