Tih vdih

odrasli

Leto dni po očetovi smrti se v nekdanjem skupnem domu zberejo vsi člani družine. Medtem ko se na neki način poslavljajo od Tamale, ki odhaja na študij v Ljubljano, in ji skušajo dati čim več nasvetov za življenje, se polagoma razkriva zgodba družine, ki je – tako kot zgodbe vseh družin – polna takšne in drugačne bolečine.

MARJAN: Mami.

KATARINA: Ja?

MARJAN: A pomaga?

KATARINA: Kaj?

MARJAN: To, da se s fotrom pogovarjaš.

Kratka pavza. 

MARJAN: Slišim te vsak večer, kako se pogovarjaš z njim. Dons si mu o nekih lisicah razlagala, a nisi? (Kratka pavza.) Jaz sem mu probal pisat, ker govorim težje. Mislim, tud pišem za en kurc, ampak … sem probal, a ne? Pa sem pisal. Fotru in … in tamalemu. Hecno je, da sta bli kr podobni pismi. Če nekoga nimaš … če nekoga ni in ga ne bo …

Kratka pavza.

MARJAN: Mam občutek, kot da sta oba isto daleč od mene

Pred kakršnokoli uporabo tega avtorskega dela se seznanite z Zakonom o avtorski in sorodnih pravicah in ga upoštevajte!

Besedilo je objavljeno v Gledališkem listu Mestnega gledališča ljubljanskega, sezona 2018/2019