To moraš videt od blizu

odrasli

Šofer sedi v priklopniku in gleda skozi okno, v ustih ima čik.

Borznik je debel moški, ki sedi v drugi vrsti parterja v gledališču. Zazvoni mu mobilec.

Ribič je petinpetdesetletni dedec. Sedi ob vodi, na trnek namesti vabo, vrvico spušča in dviguje.

Peška je simpatična šestdesetletnica, ki stoji na pločniku in stopi na prehod za pešce.

Zobozdravnica je visoka, elegantna in samozavestna tridesetletnica. Roki položi na prsi in tiho šteje utripe svojega srca.

Hitrostna drsalka je atletsko zgrajena dvajsetletnica. Sedi na klopi, se skloni in odvezuje vezalke na drsalkah. Zastoka. Dvigne roke in zamaha z njim kot ptica s perutmi.

Gasilec je mož srednjih let. Stoji pred garderobno omaro, v njej gasilska oblačila, na vrhu omare čelada. Je v spodnjem perilu. Oblači se v civilna oblačila.

Učiteljica je še ne petdesetletna okroglolična ženska, ki sedi pred računalnikom in tipka. Ženska je urejena, strogega videza in nadzorovanih kretenj. Glasno narekuje in tipka.

Babica z vnukom je stara gospa, ki mrmra otroško pesmico in navija volno v klobčič z otrokovih razprtih rok.

Študent je enaindvajsetletni preklast mladenič. Naglas drdra besedilo o lastnostih integralnega računa, z desnico si pogladi lase.

Mesar je močan moški. Odloži nož na tla, s curkom vode si opere okrvavljeni gumijasti predpasnik, potem začne slačiti mesarsko opravo.

Slikar je starec, ki si z eno roko gladi brado, v drugi drži CD in se hladi z njim. CD položi v predvajalnik. Sede na stol, pred njim je zaslon. Vključi predvajalnik in se zazre v ekran.

Političarka je plavolasa tridesetletnica. V rokah drži mapo, ki jo na govorniškem pultu odpre. Odkašlja se, pogleda levo in desno, si uredi lase in dvigne glas v mikrofon.

V naslednjem trenutku liki sedijo skupaj v veliki jedilnici za obloženo mizo. Zdaj jih spoznamo kot člane razširjene družine s prijatelji: mož, mati, oče, njuna sestra in brat, starejši sin, starejša hči, mlajši sin, mlajša hči, babica, dedek, prijateljica in sosed.

SOSED: Takole, hvala za ribo, hvala za pijačo, jaz ...

OČE: Sedi, sosed! Nismo še končali z obedom.

MATI: Kako da ne!

OČE: Nismo, sem rekel. Tisto pismo, tole pismo na tleh, bosta najini hčeri zalepili in brali ga bomo znova. Slišali bomo pravo resnico! Hočem imeti čisto vest!

STAREJŠA HČI: Ne bodi dolgočasen, atek! Jaz grem ...

STAREJŠI SIN: Bom pa jaz lepil, mogoče medtem pride moja Mojca.

MLAJŠA HČI: Prinesem list papirja?

OČE: Seveda. Kam pa si mislila, da bomo lepili koščke pisma?

MOŽ: Tega ne razumem, ne vem, če se bo posrečilo ...

Mlajša hči in Starejši sin odideta.

SESTRA: A bova šla?

OČE: Nikamor! Cilj ni tako daleč.

MOŽ: Počakajva. Čudežev sicer ni, v tej hiši pa je vse mogoče.

Pred kakršnokoli uporabo tega avtorskega dela se seznanite z Zakonom o avtorski in sorodnih pravicah in ga upoštevajte!