Tri babice

odrasli, mladi

Tri babice je duhovita in hkrati ganljiva zgodba, ki povezuje bolnišnično sobo treh starcev z nemirnim študentskim gledališčem. Med berglami, očali in radijskimi poročili se odpirajo teme prijateljstva, ljubezni in minljivosti, med vajami za Goethejevo Ifigenijo pa vznikajo strasti, ljubosumja in eksistencialna vprašanja. Igra ponuja bogato igralsko paleto, humor v najboljšem štajerskem slogu ter dramsko napetost, ki se spogleduje tako s komedijo kot s tragedijo.

KEFAL: Ta druga je prava.

MIŠO: Kaj ? Katera druga ?

KEFAL: Ta druga škatla z zdravili, saj vendar iščeš svoja zdravila in ne teme za
doktorsko dizertacijo.

MIŠO: Aha, pa res. Le kje se je skrivala ?

KEFAL: Že ves čas je tu, samo ti nosiš že cel teden moja očala in zato nič ne vidiš. Pa saj bi še zastopil, da slepo kljuse kot si ti ne najde vedno svojih očal, toda potem ko zagrabiš prva, ki so v bližini in se stvari v katere usmeriš svoj topi pogled nič ne izostrijo, bi pa mislim da že moral ugotoviti, da očala verjetno niso tvoja.

MIŠO: Veš kaj ti pametnjakar, če bi ti to svojo izredno deduktivno logiko uporabil kdaj ko igrava šah verjetno ne bi vedno izgubil.

KEFAL: Če pa ne vidim figur, ko pa ti nosiš moja očala.

JOŽE: A bosta že vendar enkrat tiho vola stara, saj vidita da poslušam poročila.

MIŠO: Tale tvoj radijo bomo pa jutri stestirali na vodoodpornost. Saj je tu v sobi bolj glasno kot na gradbišču zaradi teh tvojih poročil. Če ne daš hudiča bolj na tiho, ti vržem bergle skozi okno, pa me zanima kako se boš potem primajal do stranišča.

Pred kakršnokoli uporabo tega avtorskega dela se seznanite z Zakonom o avtorski in sorodnih pravicah in ga upoštevajte!