ATL 220 Neznani Linhart

mladi, otroci, odrasli

Glavni junak ni Linhart, temveč slovenščina in z njo povezano nastajanje sodobne slovenske narodne identitete. Besedilo na zabaven način v središče postavlja razsvetljenstvo in ključne osebe tega obdobja, ki so odločilno vplivale na razvoj slovenske narodne identitete in jezika. Ob Zoisu so v njegovem salonu konec novembra 1780 zbrani še ravnatelj normalke in slovničar Kumerdej, mestni kirurg in avtor slovensko-nemškega babiškega priročnika Makovic ter Linhart, ki se je ravno vrnil s študija na Dunaju. Norčujejo se iz Vodnikove pesmi v Pisanicah, Linhart predstavi nekaj pesmi iz Blumen aus Krain, za katero zbira prednaročila. Veselje prekine Zoisova mama Johana, ki sporoči smrt Marije Terezije. Linhart, Makovic in Kumerdej grejo k Bombabirtu, kjer je Makovic poročen z gostilničarjevo starejšo hčerko, ki v natakarski poklic uvaja mlajšo sestro Jožefino. Linhart se veseli sprememb, ki jih bo prinesel novi cesar. Zois mu priskrbi službo pri škofu, če bo pisal zgodovino tukajšnjih Slovanov. Naroči mu tudi "kranjski" prevod popularne arije za gostujoče gledališče. Linhart pri škofu priskrbi službo prijatelju Kuraltu, ki ideološko skritizira vsebino Linhartove druge nemške žaloigre. Kuralta zaradi drzne pridige škof kmalu odslovi. Nemška gledališča zavrnejo prvo Linhartovo igro, tudi sam se spre s škofom in se kljub ljubezni do Jožefine namerava vrniti na Dunaj, a mu Zois preskrbi službo v mestni upravi. Linhart in Jožefina se poročita, rodi se jima prva hči. Linhart napreduje v službah in organizira nemške gledališke predstave, ko mu Zois predlaga, naj na oder postavi nekaj v "kranjščini". Ob začetku priprav se zgodi francoska revolucija. Kljub uspehu Županove Micke, ki jo je igrala Jožefina, naslednja Linhartova komedija ostane na papirju, saj je zaradi strahu pred revolucijo in vojne s Turčijo ozračje neprijazno do liberalnih idej. Zoisova družba razmišlja o slovenskem koledarju, za katerega Linhart pravi, da je treba pridobiti še koga, saj ne more biti on edini, ki si upa pisati v "kranjščini". Zois, ki mu vse bolj odpovedujejo noge, na enem zadnjih obiskov v Bohinju spozna Vodnika, ki je pripravljen sodelovati. Sodelovanje se začne po pošti, Zois in Linhart skupaj popravljata Vodnikovo Dramilo. Kmalu zatem Linhart nepričakovano umre.

JOŽI Kolk lepa je kranjščina. 

LINHART Kar pa še ni zadost, da bi jo razumel več ludi. 

JOŽI A je to tko važen? 

LINHART Svet se spreminja ekonomično in se bojim, da kranščina enostavno nima prihodnosti. 

JOŽI Se prav, da to, kako se midva zdaj pogovarjava, nima prihodnosti. 

LINHART Ima pa zato vso sedanjost. 

JOŽI A samo sedanjost? 

LINHART No, tud prihodnost, seveda, ampak znotraj svojih zmožnosti. 

JOŽI Ti najbrž razmišlaš po nemšk? 

LINHART Večinoma. 

JOŽI Jaz pa skor vse po naše. Edin odštevam, seštevam, delim in množim pa po nemšk. 

Pred kakršnokoli uporabo tega avtorskega dela se seznanite z Zakonom o avtorski in sorodnih pravicah in ga upoštevajte!