Dušan Jovanović    

Boris, Milena, Radko

Leto nastanka: 2013
Ljubezenski trikotnik med upokojeno igralko, njenim možem novinarjem in njenim ljubimcem, upokojenim kapitanom dolge plovbe, razburka strasti tako med udeleženci kot med opazovalci.
Število vlog: 5 (3 ž, 2 m)

odrasli

drama, komedija, tragikomedija
ljubezenski trikotnik, partnerski odnosi, bolezen, osamljenost, starost

Du­hovita igra o ljubezenskem ognju v zrelih letih se sprašuje tudi o našem odnosu do življenja, ki ga vse preradi jemljemo kot samoumevno rutino. Avtor se v igri, v ospredju katere je sicer ljubezenski trikotnik, duhovito poigrava z ljubosumjem, nemočjo, osamljenostjo, strahom, staranjem, izgubo, seksom, svobodno ljubeznijo ... Kljub humorju pa je očitno, da gre pri tem tudi za resne in boleče teme.

MILENA: Bolj zdrav je od tebe, nič ne kaže, da bo guznil.

RADKO: Ne bi rekel, če bi se zaljubila v mladeniča. V mladega, lepega, zdravega veselega fanta. Fanta, ki ne rabi viagre! To bi še razumel.

MILENA: Tega šele ti ne bi pogoltnil.

RADKO: Meni si dala svoja najboljša leta. In nikoli ti jih ne bom dal nazaj. Nikoli!

MILENA: Leta niso srajca, ki jo opereš in še enkrat oblečeš! Kar je bilo, je bilo in nikoli več ne bo!

RADKO: On ne bo več dolgo trave tlačil! Guznil bo! A se splača za pet, šest let rušiti mostove? A se splača do tal zbombardirati hišo, v kateri si srečno živela?

MILENA: Hočem popolno ljubezen srca in telesa, ki bo neprekinjeno trajala dve leti, potem pa naj vame trešči grom!

RADKO: Ne razumem, kako si se mogla zaljubiti! V tvojih letih je to protinaravno. Odrasel človek se ne zaljublja!

Na spletu dostopen tekst

Pred kakršnokoli uporabo tega avtorskega dela se seznanite z Zakonom o avtorski in sorodnih pravicah in ga upoštevajte!

Ste napisali dramski tekst in želite, da bi bil dostopen prek portala sigledal.org?

Pošlji svoj tekst

Nagrade, nominacije, izbori in priporočila

Nominacija za nagrado Slavka Gruma

Igro bi lahko označili bodisi za realistično, naturalistično, veristično, za tragikomedijo ali komedijo, a to niti ni pomembno. Pomembneje je, da je vpeta v občutje današnjega sveta in človeka. Dialogi so tekoči, inteligentni, izbrušeni in stkani tako, da pred nami zaživi vsakdan, pa tudi jasna preteklost. »Iz mikroperspektive se zdi to, kar se nam trem dogaja, velepomembno in usodno. Mi trije se prebijamo skozi življenjsko dramo. Ampak ta drama je, če jo primerjamo z velikimi zgodbami sveta, le neznaten mikrosposki drobec sredi dogodkov v zgodovini …« so Radkove besede v tej večplastni igri, ki nas začara na »woodyallenovski« način.

2013

Uprizoritve teksta

Režija: Dušan Jovanović

Boris, Milena, Radko

SNG Drama Ljubljana, 2013

Spletna povezava

Odmevi

Zala Dobovšek

Ocenjujemo: Boris, Milena, Radko

"Besedilo se nahaja v vmesni zarezi med dokumentarnim gradivom in izmišljeno resnico, med realnimi situacijami in njihovo samosvojo interpretacijo. Zdravilni posmeh lastnemu življenju je najboljša obramba pred obžalovanjem preteklosti, zato se verjetno tudi Jovanović odloči, da svojega »dramatičnega« intimnega življenja in odnosov z bližnjimi ne bo dobesedno rekonstruiral, še manj ga vkalupljal v kakšen moderen format resničnostnega šova, ampak iz njega potegnil nazorne, arhetipske ljubezenske situacije in jih spretno uporabil za gradivo iskrive komedije."

Delo, 2013 Jasmina Založnik

Ljubezni se ne sme ubiti

"Tokrat se [Dušan Jovanović] predstavlja z intimno in minimalistično dramo Boris, Milena, Radko, v kateri nas ne vodi zgolj h konkretnim in realnim protagonistom gledališkega sveta, temveč jih, kot se spodobi, transformira v dramske osebe fiktivnega univerzuma. Izpiše jih polnokrvno, živo in realistično. Razpira kompleksnost človeške psihologije, ki se vije iz kratkih dialoških situacij. Topiko ljubezni v poznih letih prikaže v vsej njeni kompleksnosti in večplastnosti, s tem pa razbija enostransko, normativno razbiranje, vpisano v družbeno sredino. Kompleksnost se izgrajuje počasi, klije skozi dramsko dogajanje, vpeto v mikrokozmos protagonistov in njihove družine. Žanrska prepletenost učinkuje prav v svoji neposredni navezavi na življenje samo in se dotika ne le generacije, o kateri govori, temveč tudi generacije, ki jo poskuša ohraniti znotraj postavljenih, usidranih in predpostavljenih okvirjev. Jovanović izziva konfrontacijo gledalca z lastnimi predsodki in pogledi ter mu ponuja vstop v življenje skozi zadnja vrata; barvitost, ki se izogiba preprostim odgovorom in usmeritvam."

SiGledal, 2013

Drugi teksti avtorja