Totenbirt
odrasli
Pred nami se razpira sorodniško in poslovno povezana skupnost z generacijskimi konflikti, krizami srednjih let, zgodbami o prijateljstvu in ljubeznih. Vpetost v surovi materializem bitke za preživetje ne dopušča več prostora za poetično pot skozi življenje, kljub temu pa avtor ponuja odvode tudi v transcendentni duhovni prostor, kjer se bodo stare travme morda vendarle razrešile. Avtentično, živo govorico slovenskega polurbanega vsakdana, ki se napaja iz ljudskih modrosti in sodobnih aktualnih situacij, odlikuje svojevrstna poetičnost, ki je nekakšen most med realizmom in simboliko te igre.
MOJCA: A ni to grozno, če si tako star ...
ROBI: Ne veš, če ni bolje prej biti mrtev ...
TIČO: Ne veš.
Eskim odide v prostranstvo ledu. Sem zadnjič gledal na Discoveryju. Res ... Vse tisto ... ful mrakobno pa tak ... Ampak kot prvinski folk ... Oni še kar nekako ...
MOJCA: Tičo, a ti kaj veš, a je res, da je tudi Ivek sam sebe?
TIČO: Kaj?
MOJCA: Ja tako, da se je sam ... Hinrihtal, ne?
TIČO: Oprosti ...
Oprosti – kot prvo – našli so ga v jarku.
Zjutraj je raja mimo gazila na delo, popoldne, ko je prišla odjuga, je pa lepo pokukal ven.
Priznajmo si – on pač ni znal pit.
ROBI: Če ne znaš, se nauči nadzorovat, kako piješ. Ne pij asocialno, nikdar ...
Pred kakršnokoli uporabo tega avtorskega dela se seznanite z Zakonom o avtorski in sorodnih pravicah in ga upoštevajte!
Zadnja redakcija l. 2020.
Besedilo Totenbirt je dostopno na avtorjevi spletni strani, kjer so dostopna tudi druga njegova besedila.