Sofija Vukelj    

Vmes pa ljubezen

Leto nastanka: 2016
"Ne, v vetru ne puščaj besed na steni moje sobe … in zapri vrata za seboj, da veter ne odnese moj Jaz v svet.”
Število vlog: 3 (2 ž, 1 m)
drama, ljubezenska drama, psihološka drama
intimni odnosi, konflikti, ljubezen, psihologija

Dramsko besedilo opisuje ljubezensko zgodbo med Pilar in Svenom, ki živita vsak v svojem okolju, v popolnoma drugačnih življenjih. Njuna komunikacija je polna konfliktov in nasprotovanj, ki vse bolj odkriva različnost njunih karakterjev. Predvsem pa drug preko drugega odkrivata številne zavedne in nezavedne lastne boleče travme iz svoje preteklosti. Komunikacija med njima se dotika tudi številnih psiholoških, filozofskih, religioznih vprašanj, kot tudi tematike iz umetnosti in pop kulture. Drama je pisana v raznoliki formi, saj je kombinacija monologov ter poezije, ob morebitni uprizoritvi, pa so določeni tudi pevski in glasbeni prizori. 

PILAR: Največji pekel je ne poznati sebe. Ko se spoznaš, pridejo nebesa. In najbolje se spoznaš, ne v samoti, ampak v odnosu z drugo osebo.

SVEN Prekinjaš moje misli! So te to naučili, ti tvoji transpersonalci?

PILAR: Ne, oni pa zagotovo ne. Ker transpersonalna psihologija ... to je pa spet nekaj drugega.

SVEN: (cinično) Joj, saj se mi bo še zmešalo od tvojega znanja. Si se odločila, da me boš izobraževala, ali da mi boš pokazala svetlo pot, da se rešim svojih zablod?

PILAR: Ne, nimam tega namena. Ne vem, zakaj cinizem, saj ti nič nočem. Vsi moški ste enaki. Vedno samo bežite, ko vam kaj ni prav. Ko vam nekdo stre srce zbežite, kot da je konec sveta. Ali se vržete v delo ... ali v šport ... ali pa v hobi, ki se imenuje menjavanje žensk po tekočem traku. No, nekateri očitno še v religijo. Bog ne daj, da bi se malo zazrli vase in v svojo psiho.

SVEN: Ja, vi pa takoj tečete na tisočere terapevtske delavnice, te newage so sploh popularne. In to počnete vse dokler ne pristanete v domu za upokojence in tam ugotovite, da ste celo življenje svoje odnose samo razčlenjevale, predvsem nas moške, in da ste v bistvu pozabile, kaj je življenje. Pozabite preprosto samo živeti.

PILAR: Ampak vmes smo vseeno še ljubile in v ljubezni gorele. Stokrat, če je treba. Vsekakor pa pred njo ne bežimo. Jaz zagotovo ne. Beg pred ljubeznijo je pravi pekel in v tem peklu si še vedno ti, dragi Sven. Ker vidim in čutim, da je tako.

SVEN: (že zelo jezno) In ti si tista, ki ne iščeš več ljubezni, gospodična, ena sama ljubezen! Zakaj pa si prišla tako daleč? Pred kom bežiš, še vedno? Ali bolje, da morda ne iščeš ljubezni na drugem koncu sveta, ker je doma še nisi našla? Ti, poznavalka vsega in vsakogar. Načitana terapevtka, boemka, umetnica, intelektualka, kaj nisi? Oklepaš se citatov in definicij, kot pijanec plota. Ampak dvomim, da veš, kdo v resnici sploh si? Si že našla odgovor na to? 

Na spletu dostopen tekst

Pred kakršnokoli uporabo tega avtorskega dela se seznanite z Zakonom o avtorski in sorodnih pravicah in ga upoštevajte!