Zbiralci kosti

+ vaščani in kosti

odrasli

V Nabrežini pri Trstu skupina vaščanov na čelu s »poglavarjem« Lovrencem v nekakšnem bakhantskem zanosu zbira kosti ter jih daruje sveti Ivani. Gre za kosti njihovih prednikov, počastijo jih z obrednim pitjem vina. Kosti nastopajo v funkciji dramskih oseb in so navedene tudi med dramatis personae (Rozalija, Franc, Jože, Mihela itd.). Poleg »živih« likov so prav kosti glavni dramski aktanti, okoli katerih se gradi dramsko dogajanje.

Vaščan Natan na pomoč pred to noro prakso svojih sovaščanov pokliče Tonija in Hermana, meščanska uradnika (vojak in politik).

Na koncu Hermanova vojska s streli pokonča celotno vas in s tem je pokončana tudi ta »bizarna« skupnost zbirateljev kosti. Zadnjo pričo tega ritualnega dogajanja, Lovrenčevo hči Sašo, z revolverjem pokonča Toni.

IVANA (smeh): Nikoli ne boš mogel iz svoje kože. Strahopetec si. Ponižuješ se in ponižuješ in misliš, da boš lepega dne ugledal luč. No, presenečenje, prijatelj! Ni luči! Ni težko biti žrtev – težko je biti krvnik. In samo krvniki so nagrajeni. Sami od sebe, brez Boga. 

NATAN: Tvoje pridige. Prizanesi mi. Ti govoriš to, kar tebi najbolj ustreza. Mene ne moreš kaznovati. Ničesar nisem zagrešil. 

IVANA: Ti ne veš, kako dolgočasno je. 

NATAN: Prenehaj torej. Pusti jih. Slaba vest jih bo požrla tudi brez tebe. 

IVANA: Kako si slep. Prikupno slep. 

NATAN: To ni zabava! 

IVANA: Pa je zabava. Vse skupaj je velik vrtiljak. In samo ti ne znaš uživati, ker si ne upaš. Ker se bojiš tistega dela sebe, ki bi udaril goljufivo žensko, zaradi katere se ti smejijo. 

Pred kakršnokoli uporabo tega avtorskega dela se seznanite z Zakonom o avtorski in sorodnih pravicah in ga upoštevajte!