Cortesova vrnitev
+ ženski in moški glasovi
odrasli
Don Francisco se v domovino vrne zaznamovan z nasiljem ter prelivanjem krvi, ki jima je bil priča. Povsem se odtuji od svoje žene Done Marie in uteho išče v alkoholu. Edini, ki ga resnično razume, je njegov služabnik Chincho, ki ga je Don Francisco našel kot siroto v eni izmed požganih vasi v Mehiki in ga vzel v svoje varstvo.
Zdaj iz dneva v dan nestrpno čaka vrnitev svojega generala Cortesa, saj upa, da mu ta pomaga najti smisel v vseh krivicah in grozodejstvih, ki jih je doživel.
Neke noči prispe ladja Santa Agata in general Cortes se izkrca v pristanišču
v Palosu. Don Francisco ne izgublja časa in se takoj odpravi k njemu.
DONA MARIA: Ko si se vrnil, sem ti nameravala reči: Rada bi spet čutila, kako ležiš na meni. Rada bi, da bi videl, kako dojim otroke. Rada bi slišala, kako poješ, kako se smeješ, kako se jeziš. — Ni šlo.
DON FRANCISCO: Pri priči si me zasovražila, ker sem se ti zdel tuj. Tudi zdaj me sovražiš. In je prav tako!
DONA MARIA: Nemara res, pa bi vseeno hotela vedeti...
DON FRANCISCO: Moški mora kakšne stvari opraviti do kraja. — Spominjam se tistega jutra, ko se nam je nenadoma prikazala pred nogami kotlina Tenohtitlana, bleščeča od vasi in mest. In spominjam se, ako smo se šest mesecev pozneje vračali. Dim je ležal nad kotlino, vse je ugasnilo. Mrtvi ljudje so ležali na cesti, indijanski otroci so se stiskali k ruševinam. Takrat sem sprevidel, da smo opravili strašnejši del posla, da smo položili Kristusu mrliča k no gam. Mi samo moramo oživiti mrliča, kakor vemo in znamo, ne smemo se zanašati na Kristusa. — Vrniti se moramo.
DONA MARIA: Zato čakaš Cortesa?
DON FRANCISCO: Zato. Prišel bo po nas!
DONA MARIA: Me boš vzel s seboj, Francisco?
Molk. Čez čas —
DON FRANCISCO: Ne. — To ni tvoj svet. To niso tvoji opravki. Nemara sem trd, toda bolje je tako, kot pa da bi lagal.
Pred kakršnokoli uporabo tega avtorskega dela se seznanite z Zakonom o avtorski in sorodnih pravicah in ga upoštevajte!
Tekst je dosegljiv v Digitalni knjižnici Slovenije.