Izgubljeno sonce

+ sence

odrasli

V besedilu spremljamo begunsko družino, ki se je podala na dolgo in nevarno pot v boljše življenje. Z njihovo zgodbo se prepletajo politikovi komentarji, s katerimi želi dokazati, da so države razvitega sveta naredile vse, da bi begunce zaščitile. Njegove besede že kmalu razkrijejo, kdo je pravi krivec za nastalo situacijo, prav tako pa se pokaže, da je položaj brezizhoden, saj vojn ne bo nikoli konec, z njimi pa tudi ne ljudi, ki želijo najti srečo v daljnih deželah.

OTROK:

Nekoč, nekje,
tam za sedmimi gorami in sedmimi vodami
mora biti dežela, kjer vladata mir in ljubezen,
kjer otroci zaspijo brez strahu, z nasmehom na obrazu.

POLITIK:

Ko vidiš prvo truplo v vojni, prvi izmučeni begunski obraz,
dotakne se te, seveda, saj si ja človek,
samo, ko pomnožiš trupla brez imena v neštetih vojnah,
ko vidiš stotine, tisoče izmučenih obrazov tujcev,
ki obupano iščejo pobeglo srečo v daljnih deželah,
se te ne dotakne nič več, edino, kar je,
je strah, strah za lastno usodo in usodo tistih,
ki jih imaš rad,
strah pred samim seboj.
In kaj si mislijo o beguncih naši ljudje?
O tem prav kmalu, čeprav iz spletnih forumov, kjer ljudje skrivajo svoja prava imena.

Pred kakršnokoli uporabo tega avtorskega dela se seznanite z Zakonom o avtorski in sorodnih pravicah in ga upoštevajte!