Lutkovni zajec in samostanska miš

otroci

Miška, večna prebivalka samostana, sreča Zajčka, simbol lutkovnega gledališča, in ga popelje na potep po zgodovini minoritskega samostana. Čarobna ura ju prestavi vse do 13. stoletja, kjer miška Zajčku pove, kdo so bili menihi, kaj pomeni beseda minorit, ki nima nobene zveze z ritjo, in kaj so ti, po zajčkovem mnenju smešni, bratje vse znali in ustvarjali. Njihove recepte za čaje in druge zdravilne dobrote uporabljamo še danes. Potem se odpravita v 18. stoletje, kjer Zajček izve, kdo sta bila Marija Terezija in Jožef II. in zakaj sta imela veliko vojakov. Miška in Zajček se odpravita naprej do 20. stoletja. Zajček se nauči, da so takrat za transport začeli uporabljati vole in konje, ki so glasno topotali. Na koncu se vrneta v 21. stoletje, kjer odmevanje konjskih kopit zamenjajo zvoki avtomobilov, vlakov in letal. Čarobno in poučno potovanje.

Song.

Raziščimo ta stari samostan, 

poln skritih sobic in dvoran. 

Poiščimo cerkev, vrt, dvorišče?

Kdor jih najde, ta jih išče.

Izrečeno izven songa:

MIŠKA: Misliš - kdor jih išče, ta jih najde?

ZAJČEK: Vsakdo se po svoje znajde.

Nadaljevanje songa. 

MIŠKA, ZAJČEK: Če kdo v napačno smer odtava,

povejmo mu, katera pot je prava.

To je pot, kjer sovraštvo, nasilje, prepir

premagata vera v ljubezen in mir.

Pred kakršnokoli uporabo tega avtorskega dela se seznanite z Zakonom o avtorski in sorodnih pravicah in ga upoštevajte!