Zalka Grabnar    

Okno Kos potice

Leto nastanka: 2012
Kakšen je svet, v katerem so posamezniki tako poraženi in obupani, da se čutijo prisiljene in celo upravičene zaklepati tisto, kar ljubijo?*
Število vlog: 7 (1–4 ž, 3–6 m)
zlorabe, ugrabitev, žrtve, razmerje moči

Ko je Natascha Kampusch pred leti stopila pred kamere, je prišlo na dan tudi nekaj zoprnih podrobnosti. O tem, kako se je z ugrabiteljem včasih pokazala na prostem, vendar ne sosedje ne njegova mati niso opazili ničesar. O tem, kako je po pobegu prosila za pomoč: "Pozvonila sem pri nekaj vrtnih vratih, a se niso odzvali. Nato sem splezala čez ograjo in videla žensko ob oknu, ki mi prav tako ni hotela pomagati. Spraševala je, zakaj sem prišla k njej in ali ne bi za pomoč prosila koga drugega. Ni hotela poklicati policije. Ni hotela imeti ničesar s tem."*

VRATA 

Če smo zaprta, se ponavadi sprašujejo, kdaj bo kdo prišel, da nas bo lahko odklenil. Čakajo na notranji in na zunanji strani. Če nimajo ključa. Tisti, ki nas lahko odpre, je glavni. To se ve. Lahko je tudi ozmerjan, kje je hodil toliko časa. Ampak to je že druga zgodba. Vratarji so glavni! Vsi morajo čakati na vratarja. Vsi so odvisni od tistega, ki ima ključ! 

Na spletu dostopen tekst

Pred kakršnokoli uporabo tega avtorskega dela se seznanite z Zakonom o avtorski in sorodnih pravicah in ga upoštevajte!

* Petra Pogorevc: "Zaklenjena ljubezen". V: Zalka Grabnar: Okno. Kulturno društvo Integrali, 2012.