Vsaka pesem se enkrat izpoje

odrasli

V zapuščeni tovarni se srečajo deklice iz ljudskih pesmi. Iztrgane iz konteksta svojih realnosti še kar vztrajajo pri opravilih, ki jim jih določajo njihove pesmi, dokler se ne seznanijo s široko paleto možnosti, ki jih ponuja življenje v 21. stoletju.

DEKLE KI JE PRODALA KIKLO: Pusti ti alkohol, resno mislim. Če jaz ne bi bila pijanka, če bi lahko vsaj za en teden nehala s pitjem, bi lahko bila karkoli! Že od malega sem imela kup talentov.

DEKLE KI NABIRA ROŽE: Jaz imam tudi že dovolj teh žuljev. Saj rada hodim na planince, ampak res, dokler ne bodo delali bolj ergonomskih gojzarjev, jih imam poln kufer.

DEKLE KI ŠIVA ZVEZDO: Punce, kje imate dostojanstvo? Že res, da včasih ni najlepše, ampak vztrajamo.

DEKLE KI JE ŽALOSTNO NA OKNU: Dostojanstvo? Od kar se spomnim, sem tukaj, vsa objokana pa sploh ne vem zakaj. In ne samo da moram biti v dolini, kjer pozimi sonce zaide že ob štirih, ampak more bit ta zapovrh še tiha dolina, da se me ja povsod naokoli sliši kako cmizdrim in me vsi sosedi sovražijo, ker ne morejo spat.

Pred kakršnokoli uporabo tega avtorskega dela se seznanite z Zakonom o avtorski in sorodnih pravicah in ga upoštevajte!