- Dramski teksti
- Avtorji
- Kim Komljanec
Kim Komljanec

Več o avtorju
Teksti
1500 lajkov (2020)
"Pač ... ne vem, ime mi je Eva in ... ne vem ... Pojma nimam, kaj naj bi zdaj rekla. Kdo sem? Se mi niti slučajno ne sanja."
Moja družina (2010)
"Oče je Sonce, mama je Luna, skupaj sta dva, / jaz pa kot Zemlja, vedno samà."
Incarceration (2010)
"Mummy’ll always luv you, yeh? Mummy’ll always luv ya."
Slovenske kobile (2009)
Ali princ na belem konju še obstaja? V iskanje pravega slovenskega junaka, odrešitelja začaranih princesk in zaklete slovenske ekonomije, se podajo tri kobile na lovu za reportažo.
Madež (2009)
"Slovenci, Slovenci, vlastitu dušu bi vi prodali, samo da ste na zapadu, jel? "
Možgani, mišice, srce
Nekega dne se na vratih hiše uglednega visokošolskega profesorja Josipa Kmetiča pojavi mlada, zagorela in postavna mladenka, ki trdi, da ji je profesorjev sin, njen prijatelj, oddal svojo sobo v hiši.
Zbeži
Mladi ljudje iz podpodja sodobne slovenske družbe, s katerimi se je družbena stvarnost s prezirom in nečlovečno brezbrižnostjo grobo poigrala in jih kot generacijo popolnoma onemogočila, se zbirajo na kateri od ljubljanskih ploščadi, pod čudovitimi mostovi ali na rečnih nabrežjih, skratka v prekrasnem ambientu.
Kraljična na zrnu graha
Razvajena kraljeva družina vstaja ob pol dvanajstih in si pusti streči od služkinje Bernadete. Sinček kraljevič bo kmalu polnoleten in treba mu bo najti nevesto.
Na čistem
Učiteljica naravoslovja v 6.b razredu da nalogo na temo ekologije: razdeljeni v pare se bodo po dva in dva obiskali na domu. Njihova naloga je, da ugotovijo, kako pri njihovem sošolcu ali sošolki doma upoštevajo načela ekologije.
Ste napisali dramski tekst in želite, da bi bil dostopen prek portala sigledal.org?
Pošlji svoj tekstTako razumem, da je naloga dramatikov, četudi na začetku 21. stoletja, da ostajamo zvesti sami sebi, da nas ne zvabijo sirenski glasovi med čeri, na katerih bomo nasedli šopingu in fakingu, ampak pišimo tako, da znova ustvarjamo »odrsko utvaro«, eno tistih redkih iluzij, ki jo lahko ustvarimo, ne da bi bili obdarjeni s čarovniškimi darovi. Jezik, ki oživi na odru, je tisti, ki nas, rečeno z Edvardom Kocbekom, odreši »neandertalske tišine«
Ivo Svetina, SiGledal, 2011