Moja družina

otroci

Po ločitvi staršev in selitvi v novo stanovanje z mamo je petletna Vanja prepričana, da je njen brat Filip izginil neznano kam. Povsod ga išče, a nikjer ne najde.

Svojo žalostno zgodbo zaupa ježku, ki je v prometu prav tako izgubil člane svoje družine. Tudi sosedov mulec jo vpraša, zakaj se joka, in ji celo pomaga priti do krofov z marmelado. Naenkrat Vanja ugotovi, da ni več sama, ampak je našla nove prijatelje.

VANJA: Povej, kje si pa ti izgubil bratranca in dve sestrični in teto in strica?

JEŽEK: V prometu. (Pokaže proti koncu ulice.) Tamle, na glavni cesti.

VANJA: In jih nisi nikoli več našel?

JEŽEK (se zamisli): Hmm. Ne zares. Kje si pa ti brata izgubila?

VANJA: Ne vem točno. Če bi vedela, bi ga lažje našla. In veš kaj je najbolj čudno? Moja mama pravi, da sploh nikoli nisem imela brata. Jaz pa točno vem, da do pred kratkim nisem bila tako sama. Prav prepričana sem!

JEŽEK: No, če si prepričana, potem je tvoj brat res nekje. Samo poiskati ga je treba!  

VANJA: Saj ga iščem. Že tri dni! In to po vsej hiši: pod posteljo, za omaro, med igračami, v predalih, za zavesami, nikjer ga ni!  

JEŽEK: Ja, kakšen pa je?

VANJA: Zelo je velik. Dosti večji od mene. In korajžen je. Ja, predvsem je zelo korajžen. Vse si upa. On krofa brez marmelade ne bi pojedel, ampak bi ga takoj nesel nazaj v pekarno in ne bi šel ven, dokler mu ga ne bi zamenjali. Tako korajžen je moj brat.

Pred kakršnokoli uporabo tega avtorskega dela se seznanite z Zakonom o avtorski in sorodnih pravicah in ga upoštevajte!