Kdor sam do večera potuje skoz svet

odrasli

Drama prikazuje življenjsko pot goriškega slavčka Simona Gregorčiča v treh življenjskih obdobjih. Usoda pesnika, ki je deloval kot duhovnik, je odsev duha časa, v katerem je živel. Napadi, ki jih je doživljal zaradi svojega ustvarjanja, so v njem vzbudili dvom o sebi in lastni umetniški moči. Nadaljevanje zgodbe, ki sega v čas po pesnikovi smrti, odpira vprašanja o pritisku konvencij in institucij na človeka.

DRAGOJILA: Stopiva do Nadiže, vroče je do neznosnosti.

Hodita v tišini, drug poleg drugega.

SIMON: V Gorici sem pogosto zrl v Sočo, ko mi je bilo hudo.

DRAGOJILA: Prinagnil bodem se nad vodo,

prisluškal, kaj bo val šumljal …

SIMON: Kaj mi razkrilo boš, valovje?

Nadja srce se in – boji!

Ne veste, kako mi je bilo včasih hudo po domu in planinah.

DRAGOJILA: Zdaj ste tukaj.

SIMON: Sem, pa vendar mislim: kako dolgo še?

Tiho hodita, molčita.

DRAGOJILA: Kako krasna je Nadiža. Že dolgo bi ji rada napisala pesem, pa kar oklevam.

SIMON: Jaz sem jo pa že zasnoval. Ne Nadiži, ampak Soči. Že v Gorici, pa ni in ni še prava. Rad bi … tako se mi zdi mogočna, da … kar obmolknem in ne znam in ne znam.

Pred kakršnokoli uporabo tega avtorskega dela se seznanite z Zakonom o avtorski in sorodnih pravicah in ga upoštevajte!