Nora Gregor - skriti kontinent spomina
odrasli
Življenjska pot danes bolj ko ne pozabljene goriške igralke, ki se je potem, ko je Gorica pripadla Italiji, preselila v Gradec, kot igralka delala na Dunaju, v Berlinu in Parizu, poskusila srečo v Hollywoodu in v begu pred nacisti emigrirala v Argentino. Fotografija Nore in njenega sina zgodbo zgodbo popelje v današnji čas.
ERNST: Poglej me, Nora. Žal mi je … za vse mi je žal. Ne vem, sva bila midva kriva …
NORA (odsotno): Kriva … Življenje se nama je zgodilo, to je. O čem sem sanjala? Ne spomnim se več. (Ernstu) Ti še veš?
ERNST: Nora …
NORA (sama zase): Ljubezen … umetnost, kaj je sploh to? Samo zaspala bi rada … in pozabila. Nikoli nisem hotela postat človek, kakršen sem zdaj. Kaj sem želela, zvezde z neba? Ampak zate, moj princ, sem le še ena igrača v zbirki, a ne? Tako malo sem rabila. Eno samo kapljo ljubezni … in mi je nisi mogel dat.
MAX: Se še spomniš, kaj si bila, Nora?
NORA: Ta Nora ne obstaja več, pokopana je ... O bog, nisem vedela, da je človek lahko tako sam!
Pred kakršnokoli uporabo tega avtorskega dela se seznanite z Zakonom o avtorski in sorodnih pravicah in ga upoštevajte!