Konec Atlasa

odrasli

IZ UTEMELJITVE NAGRADE SLAVKA GRUMA: Dramska pisava se odpoveduje veristični in linearni zgodbi in pripoved naplete tako, da pobere poljubne elemente, celo fragmente, ki jih je naplavil čas. Stereotipni pravljični in zgodbarski liki radi vznikajo v sodobni dramatiki. Prihajajo ploski in neobremenjeni, z znanimi konotacijami, uporabni sami na sebi v poljubno zamenljivih pomenih in vlogah. Konec Atlasa odlično povzame to dejstvo in v fragmentarni pripovedni princip vpiše konec dolgotrajne iluzije o tem, da je mogoče slaviti zmagoslavje, ne da bi z enako mero plačali za to, da smo posegli v nek red in ga podrli. Harpuna, ki usmrti kita, sproži niz nepredvidljivih dogodkov, ki vodijo v popoln razpad. Na dele gredo mornarji, ki jim kit v smrtnem krču odgrizne ude. V neurju bolj ali manj razpade ladja, na kateri se potem pomorščaki na tihem odločajo, koga bodo žrtvovali morju in še poglobili razkroj tistega, kar jih je vezalo v človeško skupnost. Plemenito dramatičnost boja je zamenjala nizkotna drama razkroja.