Odličneži in prostaki

odrasli

ANA (vzhičeno): Človek ne bi mogel želeti več kot pristne in iskrene ljubezni, ki ne usahne. V njej je vsa modrost življenja.

BIOTEHNIČARKA (pove z zanosom): Dandanes v to verjamejo le še pripadniki Hare Krišna in podobni. Edina stvar, ki je danes pomembna, je moč. Kdor ima moč, ima tudi materialno blaginjo, je srečen in zadovoljen. Prav tako ima dovolj samozavesti, dobro hrbtenico, da lahko polno uživa tudi v romantičnih razmerjih.

GERALD (se obrne proti Biotehničarki): Govorite, kot da so vsi ostali slabiči. Še več, gospa, vi trdite, da je romanca povsem sekundarnega pomena in da je vedno razdrobljena na več razmerij. In to se vam zdi nekaj popolnoma naravnega!

JAPI: Točno takšnile, kot ste vi, bodo uničili ta svet. Oziroma so ga že! Kje so meje morale? Jih ni. Izbrisane so se pometle z ostalimi smetmi in ostali smo brezdušni in brezverni. V kaj torej polagamo svoje upe? V prihodnost brez pravih vrednot, ko nam je malo mar, če pljuvamo po ulici, se brezobzirno prerivamo v vrstah za gledališke predstave in tako dalje? To je naša prihodnost? Mar ni to znak anarhije? Mar ni to konec humanosti?

JANUŠKA IN ANA (v en glas, prikimujeta, medtem iščeta Gretin pogled, vendar ta strmi v mizo, ne vedoč, kam bi gledala): Točno tako!

JANUŠKA: Ampak humanost je mogoče doseči le tako, da se raja umakne pravim vodjem, tako kot že leta in leta razlaga Greta. Odličneži in prostaki. To je naša prihodnost.

(Mlademu japiju vidno prekipi, vendar ostane tiho. Gerald se dvigne s stola).

GERALD: In kam spadate vi, spoštovana?

GRETA: No, no. Če že, potem je ljubezni mogoče pripisati res močno, a minljivo vlogo. Ljubezen preide iz stanja zaljubljenosti v stanje odvisnosti in posledične vegetacije. To brezpomensko sobivanje nima nič skupnega s tem, kar človek čuti, ko se zaljubi. Ljubezen je zapeljiva kot mavrica, a je kratkotrajna. Kar partnerja razvijeta iz nje, je sobivanje, partnerstvo oziroma sopotništvo do kraja. V tem je čar našega potovanja skozi življenje. Menda je veliko takšnih, ki se odločijo za samsko življenje. Priznam pa, da je mnogo težje skozi težave broditi sam kot z nekom, ki ti je v oporo. A časi se spreminjajo, dragi moji. Danes so ljudje preveč zaposleni. To vidimo vsak dan na ulici. Ljudje hitijo, bežijo k svojim dnevnim opravilom. Pri tem se ne dajo motiti. Nikakor! Od tod ta new age način življenja, ljubljenja in odsotnosti globine srčne kulture. (Greta je bruhala besede. Še sama ni vedela od kod. Ko se je zavedla, da postaja sentimentalna, je naenkrat občutila tudi, kako osamljena je bila vsa ta leta s Frankom. A to je hitro odmislila. Gostiteljica ne sme nikoli biti slabe volje.) Kakorkoli že. O teh stvareh nima smisla razpravljati. Te debate so povsem neplodne. Kakor si človek postelje, tako bo spal.

(Gerald si nalije kavo, vmes premišljuje o Gretinih besedah. Mladi japi bi še kaj pametnega povedal, a je preveč utrujen od dneva, da bi se trudil. Misli si, da se je zopet znašel med ljudmi brez posluha; to se mu je zadnje čase dogajalo precej pogosto. Januška in Ana si nista drznili več pripominjati; želeli sta potolažiti očitno vznemirjeno Greto. Le biotehničarka je dovolj pri sebi, da je nadaljevala z besedičenjem.)

BIOTEHNIČARKA: Ezoterika je passé! Ljudje so končno odkrili, da jih nikamor ne bo pripeljalo neko mlatenje prazne slame o dušah pa ne vem čem še! Srčna kultura, pa kaj še! Danes je treba trdo delati. Red in disciplina sta edina motiva, zaradi katerih še svet stoji. Kaj pa je človek že ustvaril z meditiranjem in sedenjem na riti v čudnih položajih ter klicanjem nekih mojstrov? Mar na tem temelji proizvodnja domačih uspešnih podjetij? Firme bi propadle, če bi vsi samo meditirali. Treba je delati! In to bolj kot kdajkoli poprej. Le gospodarski uspeh nas lahko reši lastne pogube. Če bi ljudje čakali, da bodo politiki ustvarili boljšo prihodnost, bi čakali zaman. Nekega dne sem se lotila branja neke tovrstne literature o boljšem življenju in ezoteričnih idejah o tem, da smo vsi že popolni in da moramo le dozoreti, da bi zaživeli v tej čudovitost. Ja pa kakšno sranje, lepo vas prosim! Kaj sem hotela povedati?

(BIotehničarka utihne. Začudeno gleda v ljudi, kot bi pozabila, kaj sploh tam počne. )

Pred kakršnokoli uporabo tega avtorskega dela se seznanite z Zakonom o avtorski in sorodnih pravicah in ga upoštevajte!